Petek, 16. 9. 2022, 14.19
1 leto, 7 mesecev
Guverner Banke Slovenije o tem, ali je najhujše šele pred nami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,66
8
"Vsak dvig obrestnih mer se seveda ne odrazi takoj niti na trgih niti v podatku o inflaciji. Tukaj moramo našim ukrepom dati nekaj časa, da se najprej prelijejo v preostale segmente poslovanja, da se torej ta dvig obrestnih mer realizira tudi na finančnih trgih, da potem prevzamejo banke in, ne nazadnje, da dvig obrestnih mer občutijo tudi podjetja, prebivalstvo, ki potem temu ustrezno prilagodijo svoja pričakovanja," pravi Vasle.
"Seveda z gotovostjo ne moremo trditi, da smo vrh inflacije že dosegli. Še posebej ne zato, ker inflacija izvira iz precej nepredvidljivih dogodkov. Večkrat sem že poudaril, da so bili ključni dejavniki, ki so začeli prispevati k prekomerni rasti cen, prav dogodki na trgu energentov, ki so povezani z rusko vojaško agresijo. Ampak če predpostavimo, da se razmere glede tega, torej politične razmere, v prihodnjih mesecih ne bi bistveno zaostrile, potem lahko pričakujemo, da bomo nekje do izteka letošnjega leta zabeležili vrh inflacije," pravi guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Svet Evropske centralne banke (ECB) je drugič zapored dvignil glavne obrestne mere v območju z evrom in s tem tudi v Banki Slovenije. Po julijskem dvigu za 0,5 odstotne točke jih je zvišal za rekordnih 0,75 odstotne točke. Dodatne dvige napoveduje tudi za naprej. "Z normalizacijo denarne politike smo najprej izšli iz negativnega območja obrestnih mer, ključni razlog za to našo odločitev je seveda dejstvo, da se je inflacija v zadnjih mesecih, v poletnih mesecih, dodatno povišala," je v pogovoru za Studio ob 17.00 na Radiu Slovenija 1 dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle in napovedal, da lahko znižanje obrestnih mer pričakujemo šele v drugi polovici prihodnjega leta.
Cenovni pritiski so še pred nami
Tudi v ECB so se že pred poletnimi počitnicami odločili, da začnejo z normalizacijo denarne politike, "kar pomeni, da smo najprej izšli iz negativnega območja obrestnih mer. To se je zgodilo že na naši julijski seji. Zdaj pa smo obrestne mere dvignili na pozitivno − 0,75 odstotne točke. Ključni razlog za to našo odločitev je seveda dejstvo, da se je inflacija v zadnjih mesecih, v poletnih mesecih dodatno povišala", je že drugi dvig letos komentiral Boštjan Vasle.
"Višja je izmerjena inflacija, višja je tudi osnovna inflacija," je dodal. Poleg tega zaznavajo, da se znotraj košarice, s katero merijo inflacijo, povečuje delež tistih proizvodov, ki rastejo relativno hitro. Tudi pričakovanja za naslednje mesece kažejo, da obstajajo še določeni cenovni pritiski, ki se lahko materializirajo. Zato so sprejeli odločitev, da prilagodijo našo denarno politiko na način, da umirijo najprej inflacijska pričakovanja, potem pa tudi dejansko inflacijo.
Pričakujemo lahko nadaljnjo rast inflacije
Projekcije Banke Slovenije kažejo, da bo inflacija verjetno v naslednjih mesecih še nekoliko narasla, je dejal Vasle.
"Potem v preostanku bo ostala na visokih nivojih. Tako da njeno znižanje lahko pričakujemo v prihodnjem letu, v drugi polovici prihodnjega leta. Zaradi tega smo tudi sprejeli odločitev, da bomo z dvigom obrestnih mer nadaljevali v preostanku letošnjega leta, najverjetneje tudi v začetku prihodnjega leta. Glede same višine, kakšni bodo ti dvigi, pa je seveda vse odvisno od tega, kako se bo razvijalo gibanje inflacije."
Vasle se je odzval tudi na kritike, da so z zaostrovanjem monetarne politike zamujali, medtem ko so ameriška centralna banka (Fed), britanska in še nekatere druge zaradi inflacije že začele zviševati obrestne mere, celo nekajkrat zapored. A sveži podatki za ZDA za inflacijo kažejo, da ta na letni ravni še vedno znaša več kot osem odstotkov. "Ali to pomeni, da ta stara šola, da se inflacija ohlaja, da se inflacija znižuje z dvigom obrestnih mer, ni več tako učinkovita?" ga je vprašala voditeljica radijskega pogovora.
"V bistvu so tukaj ključnega pomena razlogi za inflacijo. V takih razmerah, ko je bila inflacija posledica, ko je bila ta rast cen posledica zunanjih šokov, enkratnega šoka, za katerega smo upravičeno pričakovali, da bo izzvenel v relativno kratkem obdobju, seveda denarna politika ne more tako učinkovito naslavljati teh cen rasti kot v primeru, ko gre za širše osnovano povišanje cen, ko tega dviga cen ne moremo locirati samo na eno ali nekaj skupin proizvodov, ampak gre za širši pojav. In po tem, ko so cene energentov vztrajale pri visokih nivojih kar nekaj četrtletij, ko je prišla še druga kriza, torej ruska agresija in njeni vplivi na trg surovin, energentov in hrane, je postalo jasno, da so v ozadju inflacije že drugačni razlogi, da je torej postala širše osnovana, in v teh primerih seveda denarna politika mora odreagirati na takšna gibanja. Tako da potem na koncu so tudi, verjamem, naši ukrepi učinkoviti."
Ukrepi delujejo z zamikom
Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da naši ukrepi delujejo z zamikom, je še pojasnil.
"Vsak dvig obrestnih mer se seveda ne odrazi takoj niti na trgih niti v podatku o inflaciji. Tukaj moramo našim ukrepom dati nekaj časa, da se najprej prelijejo v preostale segmente poslovanja, da se torej ta dvig obrestnih mer realizira tudi na finančnih trgih, da potem prevzamejo banke in, ne nazadnje, da dvig obrestnih mer občutijo tudi podjetja, prebivalstvo, ki potem temu ustrezno prilagodijo svoja pričakovanja, in prav zaradi tega je naša denarna politika dolgoročno orientirana. Ko se odločamo o dvigu obrestnih mer, vedno poleg trenutne inflacije spremljamo tudi predvidevanja, kakšna bo inflacija v prihodnjem letu, čez dve leti, in v bistvu ta srednjeročni horizont je ključen pri naših odločitvah."
Ob pričakovanjih za inflacijo ob koncu tega obdobja lahko ugotovimo, da se že v drugem letu lahko pričakuje umirjanje inflacije, "še posebej pa potem v letu 2024, ko naj bi se inflacija že močno približala našemu cilju, in seveda zelo podobno velja tudi za ameriško centralno banko. Torej ta inflacijska pričakovanja, za zdaj kaže, da smo jih uspešno zagotovili, omejili z našim ukrepanjem", je še dejal guverner Banke Slovenije.
Cilj sta dva odstotka, ki bi lahko dodatno spodbujala gospodarsko rast
"Želimo, da bi se inflacija umirila in da bi se gibala okoli dveh odstotkov, kar je naš osnovni mandat. V tem trenutku seveda ob določenih predpostavkah, in te predpostavke so v tem trenutku ključne, namreč da ne bo prišlo do dodatnih pretresov na energetskih trgih in trgih surovin, ki bi imeli potem bistvene posledice na cene. Torej, če predpostavimo, da se bodo uresničila naša predvidevanja glede inflacije, potem načrtujemo še nekaj dvigov obrestnih mer, ki bodo podobni tem, ki smo jih opravili na zadnjih dveh sejah. Kar pomeni, da bi na koncu tega procesa prišli nekje na raven okoli dveh odstotkov, za kar v tem trenutku ocenjujem, da je tista obrestna mera, ki naj bi dodatno spodbujala gospodarske rasti. Hkrati pa ne bi povzročala njenega dodatnega ohlajanja," je komentiral, koliko bi lahko znašala temeljna obrestna mera.
Vojna v Ukrajini je najmanj obvladljivo tveganje
Kot največje tveganje za normalizacijo denarne politike in posledično upad gospodarske rasti Vasle vidi povezavo z vojaškim spopadom na vzhodu Evrope in posledicami, ki jih bo ta imel na rast cen surovin in energentov.
"To je v tem trenutku največje tveganje in tudi najmanj obvladljivo tveganje. Poleg tega se je seveda treba zavedati, da smo v evrskem območju v zelo specifični situaciji, če se primerjamo s preostalimi centralnimi bankami. Namreč zaradi dejstva, da Evropa še vedno ni dokončala svojega institucionalnega okvirja, se soočamo z razmerami, ko imamo enotno denarno politiko, torej Evropsko centralno banko, kjer skupaj določamo, kakšna bo denarna politika v prihodnje. Na drugi strani pa imamo kar 19, kmalu 20 različnih fiskalnih politik in ta neusklajenost med posameznimi fiskalnimi politikami se lahko odraža tudi na finančnih trgih. Zaradi tega lahko prihaja, predvsem zaradi različnega ravnanja različnih vlad, do različnih pogojev zadolževanja na finančnih trgih, kar potem vpliva na to, da uspešnost, učinkovitost naše denarne politike nista enaki v vseh denarnih območjih. In prav zaradi tega tveganja smo, skupaj s tem, ko smo začeli dvigovati obrestne mere, sprejeli tudi poseben instrument, s katerim zagotavljamo, da bo ta transmisija naše denarne politike potekala nemoteno."
V Banki Slovenije tudi postopno nižanje obsega vrednostnih papirjev
Na vprašanje, ali Evropska centralna banka predvideva še kakšne ukrepe zoper inflacijo, poleg dviga obresti, je Vasle dejal, da je bil poleg obrestne mere ključen instrument tudi nakup vrednostnih papirjev.
"In seveda logični naslednji korak pri našem ukrepanju je, da bomo začeli razmišljati o tem, da postopno prenehamo z nakupovanjem vrednostnih papirjev. V tem trenutku Evropska centralna banka in s tem tudi Banka Slovenije ne opravljata več novih nakupov, torej ne večamo našega portfelja vrednostnih papirjev. Je pa res, da tisti vrednostni papirji, ki zapadejo, jih nadomestimo s podobnimi, novimi. Torej, naš obseg, naša bilanca zaradi tega obstaja nespremenjena in na naših naslednjih sejah pričakujem, da bomo začeli razpravljati tudi o tem, da postopno znižujemo obseg vrednostnih papirjev, ki jih imamo v lasti," je pojasnil.
8