Ponedeljek, 12. 10. 2020, 13.13
3 leta, 6 mesecev
Banka Slovenije z novimi potezami glede izbrisov v bankah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
1
Banka Slovenije je za iskanje rešitve, s katero bi se zagotovilo sodno varstvo po izbrisih v bankah, aktivirala skupino pravnih strokovnjakov. Medtem je vložila zahtevo za presojo ustavnosti možnosti pregleda nadzorstvene funkcije Banke Slovenije s strani računskega sodišča.
"Ideja je, da skupina neodvisnih, uglednih strokovnjakov na podlagi svojega poglobljenega razumevanja ne samo razmer na ožjem strokovnem področju, ampak tudi z vidika delovanja celotne družbe v nekaj mesecih pripravi rešitev, ki bo skladna z veljavno pravno ureditvijo v Sloveniji in EU," je po poročanju STA danes povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.
Pripravljenost za sodelovanje so po njegovih besedah izrazili redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU, specializiran za bančno pravo EU, Miro Prek, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.
Kot je povedal Vasle, bosta pri delu te skupine sodelovala tudi predstavnika Banke Slovenije in ministrstva za finance, ki pa bosta imela podporno vlogo, in sicer predvsem zagotavljanje ustreznih podatkov in informacij.
Ustavno sodišče bo presojalo ustavnost zakona o Banki Slovenije
Banka Slovenije pa je v minulih dneh na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o Banki Slovenije v delu, ki se nanaša na možnost revizije pravilnosti in smotrnosti praks nadzora, ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014 oz. do uvedbe enotnega nadzora v območju evra in ki so vodile v sanacijo bank.
Kot je pojasnil Vasle, revizija računskega sodišča v Banki Slovenije poteka zadnji dve leti, v sklepni fazi procesa pa so v Banki Slovenije ocenili, da se ta izvaja tako, da "posega v neodvisnost Banke Slovenije". Zahteva ustavnemu sodišču vključuje tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja teh določb.
Računsko sodišče je po mnenju Banke Slovenije svojo pristojnost vzelo preveč široko, saj ne presoja tega, ali je Banka Slovenije izvedla vse predpisane korake, temveč posega v njene vsebinske oz. strokovne odločitve, za katere je DZ imenoval svet Banke Slovenije. Takšna praksa računskega sodišča bi po njihovem negativno vplivala tudi na vse prihodnje vsebinske oz. monetarne odločitve centralne banke.
MDS: Banka Slovenije je imela škarje in platno
V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so potezo Banke Slovenije označili za "nov pravni manever in zavlačevanje". Društvo MDS v tej zgodbi predlaga poravnavo, so spomnili.
"Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je bila bančna luknja izračunana pravilno, čeprav je niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi," so v Društvu MDS zapisali v današnji izjavi.
Kot so dodali, so neodvisni pravni strokovnjaki "le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije". Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi podala mnenje o sanaciji, ima po njihovem pomanjkljivost, ki se ji reče neodvisnost, saj "naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo".
Obsodili so tudi potezo Banke Slovenije, ki je na ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti možnosti pregleda nadzorstvene funkcije Banke Slovenije s strani računskega sodišča. "Očitno je Banka Slovenije presodila, da mnenje računskega sodišča, ki je v fazi osnutka, ne bo zelo ugodno zanjo," so zapisali.
Znova so spomnili, da za zgodbo o bančni sanaciji predlagajo izvensodno poravnavo ali ustanovitev poravnalne sheme. "V ta namen naj se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa je skladno z veljavno zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu država," so predlagali.
Vasle je danes še spomnil, da je od bančne sanacije minilo šest let. Od takrat kljub obsežni razpravi in poskusom ni bilo narejenega zadostnega napredka - sodno varstvo nekdanjim imetnikov podrejenega dolga še vedno ni ustrezno urejeno, ustavno sodišče je zakon, ki naj bi urejal to področje, lani zadržalo, v zvezi s policijsko preiskavo v Banki Slovenije pa je Evropska komisija zaradi zasega dokumentov Evropske centralne banke sprožila postopek zaradi kršitev prava EU pred Sodiščem EU, še piše STA.
1