SiolNET. Posel danes Novice
5,94

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Večni dolžnik občin bi na Krasu gradil vetrne elektrarne

5,94

termometer

vetrne elektrarne
Foto: STA

Vlada je tri mesece pred volitvami podjetju Amicus, ki najem obcestnih oglasnih panojev ponuja tudi političnim strankam, prižgala zeleno luč za pripravo prostorskega načrta za vetrno elektrarno na območju Senožeč. Kje bo podjetje, ki ga številne občine in drugi upniki tožijo zaradi neplačevanja obveznosti, našlo 30 milijonov evrov za projekt?

Podjetje Amicus je v širši javnosti najbolj znano kot eden od največjih ponudnikov oglaševanja na obcestnih oglasnih panojih na prometnih lokacijah. Med njegovimi strankami so tudi največje politične stranke. 

Že nekaj časa ima velike načrte tudi v energetiki. Na območju Senožeč v občini Divača želi postaviti devet vetrnic s skupno močjo 30 megavatov. Prejšnji teden so v Amicusu premagali prvo oviro. Vlada Mira Cerarja je namreč sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta. 

Ceno projekta, ki so ga v Amicusu poimenovali po Zajčici, enem od hribov nad Senožečami, v podjetju ocenjujejo na 31,3 milijona evrov. To pa je vsota, ki za Amicus pomeni velikanski finančni zalogaj. 

Podjetje Amicus je eden od največjih ponudnikov oglaševanja na obcestnih oglasnih panojih na prometnih lokacijah. Podjetje Amicus je eden od največjih ponudnikov oglaševanja na obcestnih oglasnih panojih na prometnih lokacijah. Foto: STA

Gre namreč za podjetje, ki ima v zadnjih letih velike težave z dolgovi. Na zadnji dan leta 2016 je imel Amicus za dva milijona evrov obveznosti do poslovnih partnerjev, ki zapadejo prej kot v letu dni. Ti so proti podjetju v zadnjih letih serijsko vlagali tožbe. Pri tem prednjačijo občine, ki dajejo Amicusu v najem lokacije za oglasne panoje. 

Plačajo, ko jih tožijo

Samo Mestna občina Kranj trenutno s tožbami in izvršbami od podjetja zahteva plačilo skoraj 104 tisoč evrov. "Vsebina vseh tožbenih zahtevkov je enaka, in sicer nepravočasno plačilo obveznosti po pogodbi za izvajanje dejavnosti oglaševanja, plakatiranja in obveščanja v občini. Po prejemu sodne odločbe tožena stranka obveznosti poravna," so nam pojasnili na občini. 

Na Mestni občini Maribor so nam potrdili, da s tožbo zahtevajo odstranitev oglasnih panojev z nepremičnin v njeni lasti. Proti Amicusu so zaradi neizpolnjevanja obveznosti tožbe vlagale še druge občine: Domžale, Trzin, Medvode, Grosuplje, Šenčur …

Primož Kapus je odločno zanikal, da bi bilo prepričevanje vlade kakorkoli povezano z dejstvom, da Amicus daje oglasni prostor v zakup tudi političnim strankam. Primož Kapus je odločno zanikal, da bi bilo prepričevanje vlade kakorkoli povezano z dejstvom, da Amicus daje oglasni prostor v zakup tudi političnim strankam. Foto: Mediaspeed Da v Amicusu del obveznosti plačajo šele po tem, ko upnik proti njim vloži izvršbo, nam je v neformalnih pogovorih potrdilo več poslovnih partnerjev podjetja. 

V zadnjem letu je sodišče obravnavalo 25 primerov tožb ter izvršb občin in podjetij proti Amicusu. Skupna vsota zahtevkov je znašala več kot 600 tisoč evrov. Toži jih je ducat fizičnih oseb.

Kje bodo našli 31 milijonov evrov?

Kako je torej mogoče, da podjetje, ki je leta 2016 ob 4,76 milijona evrov prihodkov ustvarilo slabih 120 tisoč evrov dobička, ob vseh neplačanih obveznostih razmišlja o več kot 30 milijonov evrov vrednem projektu?

Kot je za Siol.net pojasnil direktor Amicusa Primož Kapus, pri gradnji vetrnih elektrarn računajo na tri mogoče finančne vire:

  • mednarodne dobavitelje,
  • financiranje, ki bi ga zagotovil dobavitelj opreme, in 
  • več domačih bank. 

"Vse bo odvisno od ugotovljene jakosti vetra na tem območju. Po našem mnenju je lokacija več kot primerna za postavitev vetrnih elektrarn," je poudaril Kapus. 

Povezave s podjetjem, ki so mu krajani rekli ne

Podjetje Amicus je sicer tesno povezano z družbo Vepa. Ta je pred štirimi leti na območju Senožeških brd želela postaviti 40 vetrnic, a je temu na posvetovalnem referendumu nasprotovala večina krajanov. 

Tedaj je direktor družbe Vepa Aleš Musić napovedal, da bodo s projektom, vrednim kar 120 milijonov evrov, vztrajali naprej. To se ni zgodilo verjetno predvsem zaradi slabega finančnega položaj podjetij v lasti družine Musić. Leta 2014 sta v stečaju končala njihovo nepremičninsko podjetje Ganamm in letalski prevoznik Linxair.

vetrne elektrarne Foto: STA Približno takrat so načrte za svoje vetrnice, le streljaj od Senožeških brd, začeli pripravljati v Amicusu. Primož Kapus je eden od dveh direktorjev Vepe, prokuristka družbe pa je Mojca Grobelnik, projektna direktorica v Amicusu. Obe podjetji sta pred leti skupaj izdali brošuro, s katero sta krajane Senožeče poskušali prepričati, naj podprejo gradnjo vetrnic.

"Družba Vepa ni vključena v naš projekt. Razvijamo ga sami," nam je dejal Kapus. 

Posojila bodo vračali z državnimi subvencijami

Toda pri zapiranju finančne konstrukcije projekta bo imela spet ključno vlogo država. V Amicusu bodo namreč posojila, najeta za gradnjo, vračali z denarjem, ki ga bodo od države dobili za električno energijo, proizvedeno v vetrnih elektrarnah. 

Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, bo imelo ključno vlogo pri pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Zajčica. Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen, bo imelo ključno vlogo pri pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Zajčica. Foto: Ana Kovač Načeloma gre za posel, ki se ne more izjaloviti. Cena subvencionirane energije iz vetrnih elektrarn presega 95 evrov. To je približno 55 evrov več od tržne cene. 

Pri tem vlagatelj pogodbo o obveznem odkupu z državo sklene za 15 let, elektrarne pa se odplačajo najmanj pet let prej. Od te točke začne elektrarna ustvarjati dobiček. 

Moti jih tudi uredba

V Amicusu želijo zato preskočiti še eno oviro – zdajšnjo uredbo o podpori elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije.

Moti jih, da lahko podporo po sedanji uredbi dobi le cel projekt, ne pa njegov del. Ker se v Sloveniji trenutno pripravlja več projektov s področja vetrne energije, za financiranje vseh v celoti ni na voljo dovolj denarja. Tako bi se lahko zgodilo, da bi Amicus ostal brez sredstev. 

Na ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, so nam pojasnili, da so jih novembra lani obiskali predstavniki Amicusa. Na ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, so nam pojasnili, da so jih novembra lani obiskali predstavniki Amicusa. Foto: STA Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, so nam pojasnili, da so jih novembra lani obiskali predstavniki Amicusa. Prepričevali so jih o spremembi uredbe. Uslužbenci ministrstva so sestanek prijavili kot lobistični stik. Na ministrstvu so zatrdili, da se uredba ne bo spremenila. 

O vetru niti besede

Že tri mesece pozneje je isto ministrstvo vladi predlagalo sprejetje prostorskega načrta za projekt Zajčica. V posebno tričlansko delovno skupino je imenovalo tudi predstavnico Amicusa Mojco Grobelnik.

Kapus je odločno zanikal, da bi bilo prepričevanje vlade kakorkoli povezano z dejstvom, da Amicus daje oglasni prostor v zakup tudi političnim strankam. "Sodelujemo z vsemi strankami. Pred volitvami se trudimo biti enakopravni do vseh, ki želijo sodelovati z nami," je dejal Kapus. 

Slovenija sicer na področju obnovljivih virov nima pretirano ambicioznih načrtov. V energetskem konceptu, ki so ga na Gašperšičevem ministrstvu pripravljali več let, kot cilj navaja rast deleža obnovljivih virov v domači porabi s 25 na 27 odstotkov do leta 2030. Dokument vetrne energije ne omenja niti z besedo. 

V Sloveniji delujeta le dve večji vetrni elektrarni

Na isti seji je vlada sprejela tudi sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica v občini Dravograd, ki jo želijo zgraditi Dravske elektrarne. 

Tej že ostro nasprotujejo lokalni prebivalci. Iz civilne iniciative proti vetrnim elektrarnam na Ojstrici so sporočili, da bodo od pristojnih ministrstev pri izdaji soglasij za izdajo dovoljenja za gradnjo vetrnih elektrarn zahtevali ocene in podlage za te odločitve. Primerjali jih bodo z analizami in ocenami drugih držav. 

vetrne elektrarne Foto: STA Vladi očitajo, da še vedno ne razume, da gre vlagateljem predvsem za subvencije, ne za koristnost vetrnih elektrarn. 

Ministrstvo za infrastrukturo je v zadnjih štirih letih izdalo energetska dovoljenja za štiri vetrne elektrarne: ob Zajčici in Ojstrici še za vetrnice na Plešivcu in Črnivcu. Prve želi graditi podjetje Stiria Invest, druge pa družba Alpski vetrni park. 

Slovenija je sicer med evropskimi državami na repu pri izkoriščanju vetrne energije. V državi je inštaliranih manj kot 3,5 megavata (MW) proizvodnih zmogljivosti električne energije iz vetra, obratujeta pa le dve večji vetrni elektrarni: na Griškem polju pri Senožečah in pri Razdrtem. 

Komentarji

32

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Oregon / 14.03.2018. ob 07:06 +9 0

    naslednja v vrsti norosti Mirotove vlade. S takim zapufancem se ne pogovarja niti o koncesiji za travo kosit okol privat bajte.

    +9 0
  • paleoknives / 14.03.2018. ob 08:04 +6 0

    Gašperšič raje kot v obnovljive vire vlaga v železniške makete. Mi pa nemo opazujemo.

    +6 0
  • slomevzha / 14.03.2018. ob 09:11 +5 0

    Nimajo znanja, nimajo izkušenj, nimajo denarja, ... Od vsega, kar potrebujejo, imajo le dobro voljo. Pa še te ne bi imeli, če bi vlada ukinila subvencije.

    +5 0
delitve: 58
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin