V Rusijo tihotapijo slovensko sadje

Belorusija je država brez morja in ima celinsko podnebje. Toda samo v prvih petih mesecih letošnjega leta so iz Belorusije v Rusijo uvozili za 1,7 milijona dolarjev limon, banan, kokosovih orehov in – školjk. Pa čeprav so edini beloruski limonovci na okenskih policah, kokosove palme na plakatih za tropske počitnice, kot je razvidno iz najnovejših Googlovih zemljevidov, pa si država tudi še ni izborila izhoda na morje. Toda Belorusija ima nekaj, česar druge države nimajo: sporazum o prosti trgovini z Rusijo. In visoko stopnjo korupcije. Tako v Rusijo z lahkoto uvažajo tudi eksotično sadje neznanega izvora. Tihotapljenje kot oblika gospodarstva Belorusi so bili ob ruski uvedbi prepovedi uvoza evropske hrane pragmatični. Čeprav se načeloma z Moskvo strinjajo o vsem, se tokrat niso pridružili prepovedi uvoza. Tako so ostali tihotapsko okno za sicer prepovedano blago. Kar so nemudoma odkrili tudi evropski proizvajalci hrane. Tako so v ruski agenciji za varno hrano Rosselkhoznadzor že onemogočili beloruski izvoz zelenjave in sadja, za katerega so sumili, da je v resnici iz evropskih držav. "Nekatere evropske države so začele svoje proizvode pošiljati v Belorusijo brez jasno označene države izvora. Napišejo na primer Makedonija, v resnici pa je zelenjava iz Grčije," je za agencijo Itar-Tass dejal vodja Rosselkhoznadzora Sergej Dankvert. "Made in Zimbabve" je v resnici slovensko? Tako so na belorusko-ruski meji ujeli jabolka, breskve, slive in paradižnike, ki so imeli kot državo izvora navedeno Turčijo, Makedonijo ali Zimbabve, države, ki niso na seznamu prepovedanih za ruski uvoz. Agenti ruske agencije za nadzor hrane so ugotovili, da je sadje v resnici iz Poljske, Nizozemske, Litve in Slovenije. V poročilih ni natančneje opredeljeno, katero sadje naj bi prišlo iz Slovenije in kako so to ugotovili. So pa v izjavi poudarili, da bodo podrobneje sledili izvoru vseh prehrambnih izdelkov, ki jih v Rusijo uvažajo iz Belorusije, Švice, s Farskih otokov in iz Kazahstana, saj sumijo, da bi lahko prekupčevalci prek teh držav v Rusijo uvažali prepovedano hrano. Kot pravijo, s Švico in Farskimi otoki ni težav, v kratkem pa se bodo sestali s kazahstanskimi oblastmi, da bi zagotovili tudi neoporečen uvoz iz te države. Kam potuje evropska svinjina? Med proizvodi, ki so najbolj na udaru tihotapcev, je poleg zelenjave tudi svinjina. Iz EU v Rusijo vsako leto izvozijo 750 tisoč ton svinjine, in to svinjine, ki jo je sicer na evropskem trgu težko prodati. Predvsem je to polnomastno meso slabše kakovosti, na primer potrebušina in mast iz svinjskega hrbta. Toda po pisanju nemškega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung tovornjaki svinjine še vedno vozijo iz prašičjih farm, a nihče ne ve, kam. Iz svinjske masti lahko sicer delajo tudi voščenke in biogorivo, a malo verjetno je, da bi se trg prilagodil tako hitro.

Veliki nemški mesni koncerni naj ne bi bili pretirano zaskrbljeni zaradi prepovedi izvoza v Rusijo, saj naj bi se za mastno svinjino vedno našel trg zunaj Evrope. Trenutno naj bi stavili na Kitajsko, Filipine in Južno Korejo. Še vedno pa jim ostane tudi Belorusija.