SiolNET. Posel danes Novice
1,67

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V primerjavi z letom 2008 se lahko gospodarstvo hitro vrne v stare tirnice

1,67

termometer

Slovenija in svet sta že nekaj časa v primežu epidemije koronavirusa, ki močno vpliva na naša življenja. Močno je vplival tudi na gospodarstvo. V kakšnem stanju bo po koncu grožnje koronavirusa in kaj mora storiti država, da bodo posledice čim manjše?

Slovenija je nov teden začela s popolno zaustavitvijo javnega življenja. Da bi okužbe s koronavirusom čim bolj omejili, so zaprti vsi lokali in restavracije, vse nenujne trgovine, ob tem pa vlada in odgovorni opozarjajo na čim manj nepotrebnih stikov med ljudmi.

Epidemija koronavirusa je skoraj čez noč ustavila velik del gospodarstva. Turizem in gostinstvo sta brez prehodnega obdobja iz normalnega stanja prišla v popolno mirovanje, proizvodnjo so ustavile tudi številne tovarne, ogromen upad pa so doživele tudi borze. Po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije je upad za več kot deset odstotkov prihodkov občutilo 70 odstotkov podjetij, ki so sodelovala v anketi (skupno 700 podjetij).

Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je že pretekli teden gospodarsko rast prepolovil (s treh na 1,5 odstotka) ob predpostavki, da se bodo razmere umirile v drugi polovici letošnjega leta. Tako ni izključeno, da bo rast negativna.

Vlada je že napovedala spodbujevalne ukrepe v obliki interventnih zakonov, ki bodo pomagali omiliti težave podjetij.

Blejsko jezero rdeče Novice Turistov ni, jezero je rdeče: bo država vendarle pomagala Bledu? #video

Kaj napoveduje vlada?

Z zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju se bodo med drugim podaljšali roki za predložitev davčnih obračunov, omogočili bodo odlog plačila davkov, na podlagi zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti pa bodo lahko banke podjetjem odobrile odlog plačila obveznosti iz posojilnih pogodb za 12 mesecev.

Glavni cilj: čim manj zadolženo gospodarstvo

Ekonomist Anže Burger Ekonomist Anže Burger Foto: STA Glavni cilj države po koncu epidemije koronavirusa mora biti po mnenju ekonomista Anžeta Burgerja čim manj zadolženo gospodarstvo, s čistimi bilancami, ki bo lahko čim prej nadaljevalo proizvodnjo in zaposlovanje.

"Podjetjem, zlasti malim, morajo biti na voljo ukrepi zagotavljanja likvidnosti, kot so premostitvena posojila, odlog plačila davkov, razbremenitev plačila prispevkov, reprogramiranje finančnih obveznosti," meni Burger in dodaja, da trenutno pogreša bolj usklajeno delovanje med EU, ECB in nacionalnimi oblikovalci politike.

"Podobnosti s finančno krizo iz leta 2008 ni"

Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič prav tako v ospredje postavlja ukrepe, ki bodo odločilni za to, v kakšnem stanju bo gospodarstvo po vrnitvi življenja v običajne tirnice, in pa trajanje pandemije koronavirusa.

"Podobnosti s finančno krizo iz leta 2008 ni. Tam so bili razlogi za krizo v delovanju gospodarstva in ekonomske politike, tukaj so povsem zunanji. To pomeni, da se lahko po koncu krize gospodarstvo precej hitro vrne v stare tirnice," pravi Šušteršič.

Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister Foto: STA

Po Šušteršičevem mnenju bodo najpomembnejši ukrepi usmerjeni v pomoč samozaposlenim in manjšim podjetjem.

"Ta kriza v nekem trenutku ni prizadela le vseh podjetij, ampak tudi, kar je še pomembnejše, vse ljudi. Temu primerni morajo biti tudi ukrepi. Temu, kar vlada že počne ali je napovedala, da bo storila, bi dodal še ukrepe za pomoč samozaposlenim (kot samostojnim podjetnikom ali kako drugače) in za mala podjetja, ki imajo običajno manj likvidnostne rezerve in se prej znajdejo v nevarnosti za stečaj. Pri tem moramo vedeti, da je večina delovnih mest odvisna prav od malih podjetij," opozarja nekdanji finančni minister.

Tea Novice Okužena Slovenka: Kot da ti pljuča zaliva voda #video

Jasno opredeliti varnostne protokole za gospodarstvo

Proizvodnjo v novomeškem Revozu so v torek ustavili. Proizvodnjo v novomeškem Revozu so v torek ustavili. Foto: Gregor Pavšič Zelo pomembno je tudi jasno opredeliti varnostne protokole za gospodarstvo. Na to so že opozorili pri GZS, na to pa opozarja tudi Šušteršič.

"Hkrati ob pozivih, naj ljudje ostanejo doma, imamo številne, ki ne delajo z življenjsko nujnimi stvarmi, pa morajo vseeno v službo, kjer tudi ni vedno poskrbljeno za varno okolje. Treba bi bilo nekako regulirati, kdaj lahko ljudje ostanejo doma po lastni presoji in na primer dobijo enako nadomestilo kot tisti, ki so ostali doma na primer zaradi otrok," pravi Šušteršič.

Industrija bo okrevala hitreje kot storitveni sektor

Za zdaj še ni jasno, kako dolgo bosta Slovenija in velik del sveta v teh razmerah. Po Burgerjevem mnenju bo industrija okrevala hitreje kot storitveni sektor tudi zato, ker bo del industrije lahko nadomestil izpad v teh mesecih karantene, medtem ko številne storitvene dejavnosti (turizem, gostinstvo, rekreacija) tega izpada dohodka ne bodo mogle nadomestiti z večjo aktivnostjo v času okrevanja.

"Bistveno bo, da se breme nižje aktivnosti in financiranja izpadlih dohodkov razporedi na davkoplačevalce ter se ne prenese v pretežni meri na gospodarske družbe in podjetnike," o višini končnega računa pravi Burger.

Koronavirus Amsterdam Novice Ogromna gneča: ljudje drveli po marihuano #video #foto

Če lahko v trenutnem položaju najdemo kaj dobrega, je po mnenju Burgerja to podatek, da banke in gospodinjstva vstopajo v negativni gospodarski cikel nezadolžena in dobro pripravljena.

"Ob daljši in globlji krizi bi lahko imeli težave z visokim javnim dolgom, a v primeru, da se krč sprosti v mesecu, dveh, se državi ne bo treba tako veliko zadolžiti kot v obdobju od 2009 do 2013," meni Burger. Po koncu bo treba zagotoviti čimprejšnje zaupanje potrošnikov in podjetij, da se bo obseg potrošnje in proizvodnje vrnil na raven pred izbruhom krize.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin