Ponedeljek, 7. 12. 2020, 12.43
3 leta, 4 mesece
V dveh mesecih za več kot pol milijarde evrov škode
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,12
1
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je skušala oceniti obseg nastale škode v nacionalni ekonomiji zaradi implementacije zajezitvenih ukrepov od konca septembra do konca novembra. Srednja ocena izgubljene dodane vrednosti je 520 milijonov evrov, z najverjetnejšo spodnjo mejo pri 440 milijonih evrov in zgornjo pri 600 milijonih evrov.
Kot je zapisal glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc, so uporabili predpostavko, da se bodo omejitveni ukrepi v enakem obsegu podaljšali do konca leta. V tem primeru bi bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju na letni ravni upadel za 6,5 odstotka, navaja STA.
S širšimi ukrepi bi v 14 dneh izgubili 700 milijonov evrov
"Če bi bil sprejet širši nabor omejitev, ki bi ohromil delovanje širšega gospodarstva, tudi industrije in gradbeništva, bi bilo v 14 dneh izgubljene 700 milijonov dodane vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da bi bila polovica izgubljene dodane vrednost kasneje lahko povrnjena z večjo intenziteto poslovanja v kasnejšem obdobju," je navedel po pisanju STA.
Pričakovan odboj slovenskega BDP v tretjem četrtletju je bil precej nad pričakovanji. Primerjava medletnega gibanja kaže, da je slovenski BDP v prvem in drugem četrtletju upadel za 1,7 oziroma za 1,6 odstotne točke bolj kot v povprečni članici EU, medtem ko je bila ta sprememba v tretjem četrtletju v Sloveniji ugodnejša, in sicer je bil padec v Sloveniji nižji za 1,5 odstotne točke.
Zelo pomemben podatek v povezavi z BDP po navedbah Ivanca podaja tudi pogled na sredstva za zaposlene, ki predstavljajo polovico BDP. V tretjem četrtletju so bila nominalno v Sloveniji višja za 1,3 odstotka, v območju evra pa za 0,9 odstotka. Cene hrane in pijače so se v Sloveniji na medletni ravni povečevale za 1,2 odstotne točke hitreje kot v območju evra, cene alkohola in tobaka pa za 0,5 odstotne točke hitreje, navaja STA.
Cene tekstila in obutve so v Sloveniji upadle bolj (–2,1 odstotka) kot v območju evra (–0,5 odstotka). Velike razlike so bile še pri cenah v transportu in komunikacijah. Cene v kategoriji transporta so v Sloveniji upadle precej hitreje (–8,3 odstotka) kot v območju evra (–3,5 odstotka), predvsem zaradi večje uporabe tekočih goriv v osebnem transportu v Sloveniji kot tudi znižanja trošarin na goriva. Na drugi strani so šle cene komunikacijskih storitev povsem v nasprotno smer.
Ivanc je še ocenil, da se bodo cene, merjene z indeksom HICP, v Sloveniji v 2020 v povprečju znižale za 0,3 odstotka. Indeks cen življenjskih potrebščin, ki meri potrošnjo slovenskih gospodinjstev, vključujoč porabo v tujini, pa se bo znižal nekoliko manj, in sicer za 0,1 odstotka, še poroča STA.
1