Sreda, 13. 5. 2020, 14.20
3 leta, 11 mesecev
Turki v težavah. Ali enaka usoda pri nas čaka Kitajce?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
37
Turški Cengiz, ki gradi drugo cev predora Karavanke, v Slovenijo zaradi epidemije covid-19 ne more pripeljati delavcev iz Turčije.
Turški gradbinec Cengiz, ki pri nas gradi drugo cev predora Karavanke, zaradi epidemije covid-19 v Slovenijo ne more pripeljati turških delavcev. Turki zaplete na gradbišču na Hrušici zdaj rešujejo z delavci iz Slovenije, vendar pa ima Cengiz po naših informacijah še vedno težave, ker k nam ne more pripeljati turških delavcev. Medtem ko se zaplet že rešuje na najvišji državni ravni, pa se postavlja vprašanje, ali bi podobne težave pri napotitvi delavcev v Slovenijo v bližnji prihodnosti lahko doletele kitajska podjetja, ki se potegujejo za glavna dela pri projektu drugi tir.
Začetek gradnje druge cevi predora Karavanke na slovenski strani je bil sprva predviden že sredi leta 2018. Na prvem razpisu, ki ga je Dars objavil decembra 2017, je bil za izvajalca za gradnjo kot najcenejši ponudnik izbran turški Cengiz. Darsovo odločitev je nato razveljavila državna revizijska komisija, postopek izbire izvajalca pa se je zaradi pritožb neizbranih ponudnikov močno zavlekel.
Cengiz v težavah: v Slovenijo ne morejo pripeljati delavcev
Medtem ko so na avstrijski strani predora dela na drugi cevi stekla že sredi septembra 2018, je pri nas šele decembra lani postalo jasno, da bodo posel na koncu dobili Turki. Dars je 120-milijonsko pogodbo s Cengizom sklenil konec januarja, pripravljalna dela na drugi cevi pa so stekla v začetku marca, torej v času, ko smo v Sloveniji že zabeležili prve okužbe z novim koronavirusom.
Zaradi epidemije covid-19 se je nato Cengiz znašel v zagati. V drugi polovici aprila je Turkom v Slovenijo po morski poti prek Luke Koper uspelo prepeljati gradbene stroje, ne pa tudi delavcev, ki so jih nameravali iz Turčije napotiti na delo na Hrušico. Cengiz je začasno rešitev sicer našel v domačih delavcih, vendar pa imajo Turki po naših informacijah še vedno težave, ker iz Turčije na delo v Slovenijo ne morejo napotiti delavcev. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo to vplivalo na nove zamude pri projektu.
Po naših informacijah imajo Turki še vedno težave, ker iz Turčije na delo v Slovenijo ne morejo napotiti delavcev.
Zaplet glede napotitve turških delavcev v Slovenijo se sicer po naših informacijah pri nas rešuje tudi na najvišji državni ravni, vendar pa preboja za zdaj še ni na vidiku. Na Darsu sicer pravijo, da so po prvomajskih praznikih skladno z napovedmi stekla štirimesečna dela na predvkopu druge cevi: "Ker zaradi epidemije izvajalec ne more zagotoviti strojnikov iz Turčije, se je dogovoril, da bodo stroje upravljali delavci iz Slovenije." Kot so pojasnili, na gradbišču na Hrušici tako trenutno dela osem domačih delavcev.
Avstrijci že pri dobrih dveh kilometrih, pri nas naj bi kopali konec avgusta
A težav Turkov s tem še zdaleč ni konec. Ne samo da v Slovenijo ne morejo pripeljati gradbenih delavcev, vrata v EU zaradi pandemije covid-19 ostajajo zaprta tudi za inženirje in vodstveni kader, ki bo bdel nad potekom gradnje. Kot razlagajo na Darsu, je namreč zaradi pandemije novega koronavirusa trenutno onemogočena popolna mobilizacija in organizacija dela turških delavcev.
"Za zdaj je načrtovano, da bi prispeli v več skupinah, pri čemer bi prva skupina v času predvkopnih del poskrbela za montažo objektov kampa na gradbišču, ki bo namenjen za bivanje turških delavcev, in betonarno. Upamo, da bo slovensko veleposlaništvo v Ankari v doglednem času spet odprto, da se uredijo dokumenti za delavce," poudarjajo na Darsu. Pri postavitvi kampa in betonarne bi moralo v normalnih razmerah zdaj delati 22 delavcev, ki bi se po približno štirih mesecih dela vrnili nazaj v domovino.
Na Darsu pojasnjujejo, da je zaradi pandemije novega koronavirusa trenutno onemogočena popolna mobilizacija in organizacija dela turških delavcev.
Konec avgusta, ko naj bi tudi na slovenski strani vendarle začeli izkop predora, na gradbišču Hrušici pričakujejo od 50 do 70 ljudi, ko se bo začelo betoniranje oboka tunela, pa bo na gradbišču skupaj z vodstvenim kadrom od 120 do 150 ljudi. Na vprašanje, ali zapleti z napotitvijo turških delavcev v Slovenijo pomenijo nove zamude pri gradnji, na Darsu odgovarjajo, da so jim iz Cengiza zagotovili, da končni pogodbeni rok zaradi trenutnih razmer v zvezi s pandemijo ne bo ogrožen.
Na avstrijski strani predora so medtem konec aprila po približno mesecu dni prekinitve zaradi pandemije spet začeli izkopna dela v predoru. Do zdaj so Avstrijci izkopali že dobra dva od skupaj 4,4 kilometra tunela, ki leži na njihovi strani. Po prvotnih načrtih naj bi sicer državno mejo prebili leta 2022, v Cengizu so konec januarja letos tudi napovedali, da bodo poskušali dohiteti Avstrijce in dela končati leta 2024, torej pred predvidenim petletnim rokom.
Na pristojnem ministrstvu za delo podobno kot na Darsu pojasnjujejo, da je zaradi epidemije covid-19 v Turčiji trenutno zaprto slovensko veleposlaništvo, ki je ključno za izdajo vizumov za kratkotrajno delo pri omenjenem gradbenem projektu. "Pri tem je predhodno treba oddati vloge, kar pa v času zaprtja veleposlaništva še ni mogoče," pravijo na ministrstvu. Po njihovih navedbah je bilo soglasje za turške delavce že izdano, kar tudi pomeni, da se projekt zaradi epidemije ni ustavil. O tem, kdaj bi omenjeni turški gradbeni delavci lahko prišli v Slovenijo, na ministrstvu za delo še nimajo točnih podatkov. Ob tem dodajajo, da nimajo informacij o tem, da bi Cengiz zaradi omenjenih težav iskal slovenske gradbene delavce.
Velik interes Turkov in Kitajcev za drugi tir
Predvidoma do pozne jeseni naj bi v optimalnih razmerah izvajalca za glavna sklopa gradbenih del pri projektu gradnje drugega tira železniške proge med Koprom in Divačo izbrali tudi pri podjetju 2TDK. Če ne bo pritožb neizbranih ponudnikov, po prvem ožjem izboru v igri za gradnjo prvega odseka proge med Divačo in Črnim Kalom ostaja deset prijavljenih izvajalcev, enako število ponudnikov pa se poteguje za dela na drugem odseku proge med Črnim Kalom in Divačo.
V drugo fazo razpisa, v kateri bodo na 2TDK ponudnike pozvali k predložitvi cene, so se uvrstila tudi štiri domača podjetja, ki se za posel potegujejo v partnerstvu s tujimi podjetji: Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba, CGP in Ginex International. Samostojno na razpisu kandidira tudi več podjetij iz Kitajske in Turčije, tudi prej omenjeni Cengiz, pa tudi avstrijski gradbinec Strabag. Ponudbe za dela so v obeh sklopih skupaj ocenjene na okoli 700 milijonov evrov.
Bodo Kitajci, če bodo izbrani za gradnjo drugega tira, v Slovenijo zaradi pandemije novega koronavirusa sploh lahko pripeljali svoje delavce in inženirje?
Ker se kitajska in turška podjetja pri omenjenih projektih naslanjajo na kitajsko oziroma turško delovno silo, kar vpliva tudi na končno ceno ponudbe, pa se zaradi pandemije novega koronavirusa postavlja vprašanje, ali bi Kitajci, če bi bili na koncu izbrani za gradnjo največjega gradbenega projekta v državi, v Slovenijo sploh lahko pripeljali delavce iz Kitajske oziroma kakšno potencialno grožnjo za javno zdravje pri nas bi to pomenilo.
Za največji gradbeni posel v državi se poteguje tudi podjetje iz Wuhana
Kot vodilni partner v konzorciju, v katerem sodeluje novogoriški Ginex International, je navedeno kitajsko podjetje, ki ima sedež v Wuhanu, torej v kitajskem mestu, kjer so se lani pojavile prve okužbe z novim koronavirusom. V družbi 2TDK na naša vprašanja glede omenjenih zadržkov odgovarjajo, da izbor izvajalcev poteka skladno z veljavno zakonodajo o javnem naročanju in da bodo od izbranih izvajalcev zahtevali natančno upoštevanje epidemioloških ukrepov, ki bodo ob izboru izvajalcev veljali pri nas. "Morebitne omejitve bodo vključene v pogodbo kot zaveze izvajalca, ki jih bo moral spoštovati ob izvajanju pogodbe," pojasnjujejo na 2TDK.
Ker je gradnja drugega tira bistveno zahtevnejša, pa tudi obsežnejša od gradnje druge cevi predora Karavanke, bi lahko po nekaterih ocenah na gradbiščih delalo od petkrat pa celo do desetkrat več delavcev, kot jih bo na vrhuncu gradnje tunela delalo na Hrušici. Na ministrstvu za delo ob tem pojasnjujejo, da je način vstopa v našo državo skladno z odlokom o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije v pristojnosti ministrstva za zdravje.
37