SiolNET. Posel danes Novice
1,95

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Turizem, kot ga poznamo, spet šele leta 2022

1,95

termometer

Ljubljana turizem
Predvsem Ljubljana in Bled sta v veliki meri odvisna od tujih gostov. Foto: Getty Images

"Da ne bo nič, kot je bilo, je postalo vsakdanje dejstvo," o prihodnosti turizma razmišlja Maja Uran Maravić, profesorica na fakulteti za turistične študije. Kako bo videti letošnja poletna turistična sezona v Sloveniji in od česa je odvisno, koliko bo turistične delavce bolela glava?

Slovenski turizem bo, tako kot tudi v preostalih državah, letos zaradi epidemije novega koronavirusa močno zaznamovan. Od 16. marca, ko je vlada sprejela odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga potrošnikom, so morale svoja vrata zapreti vse turistične nastanitve.

Tako je samo v marcu slovenski turizem utrpel 75-odstotni padec prihodov turistov v primerjavi z marcem 2019 in 67-odstotni padec prenočitev. V primerjavi prvih štirih mesecev letošnjega leta z istim obdobjem lanskega kaže 28-odstoten padec pri prihodih turistov in 23-odstoten pri prenočitvah.

Zdaj se počasi sproščajo ukrepi in zaganjajo različne dejavnosti, tako pa se bo nadaljevalo ob ugodni epidemiološki sliki. Kdaj bodo vrata ponovno odprle tudi turistične dejavnosti, še ni znano, je pa gospodarski minister Zdravko Počivalšek napovedal dodatno pomoč turizmu in namignil, da bi manjše nastanitvene zmožnosti lahko začeli odpirati še ta mesec.

Portorož plaža Novice Počivalšek napovedal dodatno pomoč slovenskemu turizmu

Padec okrog 70-odstoten

"Turizem bo imel zmagovalce in poražence," meni Maja Uran Maravić, profesorica na fakulteti za turistične študije. "Turizem bo imel zmagovalce in poražence," meni Maja Uran Maravić, profesorica na fakulteti za turistične študije. Foto: STA Maja Uran Maravić, profesorica na fakulteti za turistične študije, za letos napoveduje obseg turističnega prometa kot leta 1991.

"Tudi z odprtjem v začetku junija ne moremo pričakovati obsega, kakršnega smo imeli lani, optimistično pričakovanje je vsaj tretjina lanskega, zato pričakujem okvirno 70 odstotkov manj kot lani. Seveda je tudi odvisno, kdaj bomo odprli meje," pojasnjuje Uran Maravićeva.

O podobnih številkah (med 25 in 70 odstotki krčenja) in hitrosti odpiranja mej je po sestanku strokovnega sveta za turizem govoril tudi Počivalšek.

Slovenci ne bodo mogli popolnoma nadomestiti tujcev

Tudi ko se bodo hoteli in preostala turistična ponudba znova odprli, bodo ob zaprtih mejah odvisni od domačega povpraševanja. Tudi ko se bodo meje odprle, bo pri mnogih še vedno previdnost pred potovanji z letali oziroma bo na drugi strani lahko država tudi omejila dostop turistov, ki bodo prihajali iz držav, kjer bodo imeli slabšo epidemiološko sliko glede novega koronavirusa.

slovenska obala, Izola Foto: Klemen Korenjak

Slovenski turizem je v veliki meri odvisen od tujih gostov. Ti predstavljajo okrog tri četrtine gostov, največ med njimi je Italijanov in Nemcev.

"Že iz tega sledi, da je ponudbe preveč za zgolj slovenske goste. Velik problem imajo destinacije, kjer so predvsem tuji turisti, kot sta Ljubljana in Bled, saj bodo težko nadomestile turistični promet z domačimi turisti. Za normalno funkcioniranje turizma potrebujemo odprtje mej. Seveda, če je varno," meni Uran Maravićeva.

Slovenska ponudba je raznovrstna

Do odprtja mej je slovenski turizem odvisen od Slovencev. Da naj počitnice preživijo v Sloveniji, je pred časom pozival že Počivalšek. Slovenci sicer najpogosteje dopustujemo v sosednji Hrvaški, kjer imajo mnogi tudi vikende oziroma prikolice v kampih. Kaj na drugi strani ponuja Slovenija?

"Menim, da je ponudba v Sloveniji zelo raznovrstna in da se za vsakogar kaj najde, tako glede cene in vsebine ponudbe. Res je, da nimamo veliko obale, vseeno pa je veliko urejenih in naravnih kopališč za tiste, ki poleti iščejo ohladitev. Za vse športno aktivne pa si drznem sklepati, da ima Slovenija precej boljšo in kakovostnejšo ponudbo kot Hrvaška, ki je poleti naša najbolj priljubljena destinacija. Prav tako je odlična ponudba na turističnih kmetijah, v vinskih kleteh in pri malih gostinskih ponudnikih," odgovarja Uran Maravićeva.

Plaža. Dekle. Morje. Novice Lastniki nepremičnin na Hrvaškem maja že čez mejo? #video

Prepričana je, da je v Sloveniji mogoč bolj oseben stik z gostitelji in da je storitev bolj pristna, saj nimamo masovnega turizma. "Mene lepote Slovenije vedno znova presenečajo in veliko tega moramo še odkriti na novo," dodaja.

S tem tednom so se v Sloveniji začela prva večja sproščanja ukrepov. Od ponedeljka so tako odprte terase lokalov, znova delajo frizerji in kozmetični saloni ... Pri vsem je po mnenju Uran Maravićeve najpomembnejše vprašanje, kako se bodo vedli potrošniki.

"Ali bodo pripravljeni obiskovati restavracije in hotele v takšni meri kot do zdaj. Kaj bo zanje sprejemljiva ponudba. Vsaka faza prinese nove zahteve in gostinci najdejo rešitve. Res pa je, da so to začasne rešitve," meni.

Kakšne trajne spremembe za turizem bo prinesla bolezen covid-19?
Slovenski turizem lahko v prihodnje opisujemo v dveh fazah, ko zdravila še ne bo in ko zdravilo bo. Za prvo fazo bo značilno zelo veliko novih "normal" in malo zaslužka za turistična podjetja, poslovanje bo bolj boj za preživetje. V restavracijah bo to pomenilo manj razpoložljivih sedežev. V hotelih več digitalnega poslovanja, manj stika z zaposlenimi, nič samopostrežnega prehranjevanja, manjši obseg preostalih storitev, daljši postopki čiščenja sob.

Pričakujem, da bo ta faza trajala še celotno leto 2021. Strokovnjaki zdravilo obljubljajo jeseni 2021, zato menim, da bi morda turizem, kot ga poznamo, lahko zaživel v 2022. Predvsem prostočasni (leisure), medtem ko so napovedi za poslovni turizem precej bolj črne in pri tem moramo poudariti pomen poslovnega in kongresnega turizma za Slovenijo. Ne zgolj zaradi deleža, predvsem zaradi njegove komplementarnosti, saj polni zmogljivosti, ko ni prostočasnih turistov. Ker pa ni znakov, da bodo prireditve in večja zbiranja dovoljena v bližnji prihodnosti, se res bojim, kako bomo nadoknadili to izgubo. Poleg tega se večje prireditve pridobiva za nekaj let vnaprej, kar se tudi zdaj ne dogaja. Res so velika ugibanja o tem, ali se bo celotna industrija srečanj v veliki meri preselila v e-obliko. Dokler ne bo zdravila, je ob vsakem scenariju veliko če-jev. Če ne bo novih valov covid-19, če ne bo finančna kriza prevelika, če ne bo novih bolezni …

Turizem bo imel zmagovalce in poražence. Bolje bo za male butične ponudnike, mala družinska podjetja, za vse, ki imajo vzpostavljene dobre odnose s svojimi gosti, saj bo ključno zaupanje v ponudnika, da bo zagotavljal varno okolje za uporabo storitev. Najslabše jo bodo odnesli vsi, kjer se zbira velika količina ljudi, torej vse vrste prireditev, od glasbenih, športnih do kongresnih.

Turistična kmetija Kladje Andreja Henrik Podlesnik Ljubno Foto: Ana Kovač Covid-19 je prinesel popoln "reset" našega pojmovanja, kaj je kakovost gostinskih storitev. Omenim naj McKinseyjevo študijo, ki zelo nazorno in sistematično napoveduje, kaj nas čaka jutri. Da ne bo nič, kot je bilo, je postalo je vsakdanje dejstvo. Zato je zdaj čas, da začnemo razmišljati in delovati v smeri nove normale, začnimo kreirati svojo ponudbo, načine poslovanja in poslovno razmišljanje. Poskušajmo v svoje poslovno in delovno okolje prevesti, kaj bo pomenila nova realnost, vezano za potrošnike (goste), dobavitelje, regulativo in organizacijo dela.

Pri gostih bo nova realnost (povzeto in prirejeno po McKinsey, 2020, str. 63) pomenila spremembe v lojalnosti – postavljala se bo nova baza stalnih gostov, ključ bo zagotavljanje varnosti, razkuženost prostorov, zadosten prostor za gosta, nudenje storitev v malih in zaključenih skupinah; gosti so se navadili opraviti storitve (kuhanje, frizerske in kozmetične storitve) relativno dobro doma, finančna kriza bo pustila posledice v smislu, da bo potrošnja "v krču"; nove demografske norme – posamezni segmenti gostov se bodo čisto drugače obnašali, kot smo navajeni; zrasla bo moč velikih znamk; veliko poslovanja se bo digitaliziralo; velika bo cenovna občutljivost in ponovno se bo definirala trajnost z večjim poudarkom na zdravju ljudi.

Ponudniki se bodo morali prilagoditi tem novim "normalam" v prvi fazi, saj se pričakuje, da bodo nekatere delovale tako dobro, da jih bodo turisti posvojili za stalno, na primer brezstični sprejem gosta, manjši obseg storitev, časovno manj razpoložljive storitve in podobno. Preživeli pa bodo tisti, ki se bodo hitro prilagodili novim značilnostim povpraševanja in vsaj v prvi fazi tisti, ki bodo prepričali ponudnike, da so varni ponudniki storitev.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin