Torek, 7. 5. 2019, 12.27
4 leta, 11 mesecev
Štajerski velikan prek Šibenika v avtomobilsko in letalsko industrijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,47
6
V Šibeniku, kjer je leta 2015 po propadu valjarne TLM na cesti končalo več sto delavcev, bodo slovesno odprli novo proizvodno linijo, ki bo prinesla ne le delovna mesta, ampak tudi svetlo prihodnost. Za oživitev industrije je zaslužno eno naših največjih podjetij.
V Impolu iz Slovenske Bistrice, eni najpomembnejših industrijskih skupin v Sloveniji, nadaljujejo s pohodom na tuje trge in dosegajo nove mejnike v poslovanju.
Po tem, ko so v začetku leta 2016 prevzeli hrvaško podjetje TLM, ponovno zagnali proizvodnjo aluminija in zaposlili že okoli 400 ljudi, bodo jutri uradno začeli novo razrezno linijo za pločevine in trakove. Ta jim bo omogočala pridobitev industrijskih kupcev in dodatno širitev v avtomobilsko industrijo.
Po več kot letu dni so prišli tudi do certifikata EN 9100, ki bo osnova za razvoj letalske industrije v Šibeniku in prodor Impola na zahteven trg visokokakovostnih izdelkov.
Sto tisoč ton izdelkov, večina za tuje trge
Oživitev TLM je ena največjih slovenskih naložb na Hrvaškem. Zgolj v prvem letu po prevzemu so za zagon, modernizacijo in financiranje proizvodnje porabili 80 milijonov evrov. V odprtje nove linije, ki so jo začeli graditi avgusta lani, pa so vložili 6,5 milijona evrov.
V Impolu so za Siol.net povedali, da z njo širijo proizvodni program hladne valjarne, kar jim bo omogočalo izdelavo trakov različnih debelin in različne razreze pločevine. Posledično bodo lahko odločneje vstopili na trg avtomobilske industrije tudi na valjanem programu, medtem ko so na stiskanem programu v večji meri že prisotni.
"Celotna prodaja Impol-TLM poteka pod znamko Impol, kar pomeni, da je ta naložba strateškega pomena za skupino Impol in pomeni prestrukturiranje proizvodnega programa v smeri višje dodane vrednosti, kar dosežemo z dodatnimi obdelavami in prilagojenimi dimenzijami," so pojasnili.
Zaradi zapletov pri zagonu tople valjarne so lani nekoliko zaostali za načrti. Od začetka leta mesečna prodaja zunanjim naročnikom ne dosega praga rentabilnosti, poleg tega pa so bila naročila za program pločevin in trakov dokaj nizka, kar se bo z vstopom na ameriški trg spremenilo.
Impol v tovarni na Hrvaškem, kjer bo do leta 2021 postavil novo livarno, za letos načrtuje proizvodnjo več kot sto tisoč ton izdelkov iz aluminija. Od tega bo slaba polovica za interno uporabo, večina pa bo namenjena zunanjemu trgu.
V Slovenski Bistrici zagon stiskalnice
Skupina Impol, ki letno za naložbe nameni okoli 40 milijonov evrov, veliko vlaga tudi v slovenske proizvodne kapacitete. Ena pomembnejših v letošnjem letu je zagon stiskalnice v Slovenski Bistrici in širitev finalizacije izdelkov.
"Glavna nit investicij je preusmerjanje proizvodnje v izdelke z višjo dodano vrednostjo ter ponuditi kupcem razvoj izdelkov po meri in nadaljnje obdelave. Močneje želimo biti prisotni na trgu avtomobilske in vstopiti na trg letalske industrije, za kar smo letos tudi uspešno pridobili certifikat," so pojasnili.
Med drugim so bili v Samsungu nominirani za dobavitelja ohišja za baterije, dogovori za dobave visokotehnoloških izdelkov pa potekajo tudi z avtomobilskim proizvajalcem BMW.
Bistriška skupina, ki je v lasti vodilnih direktorjev in drugih zaposlenih, je obseg prodaje na tujih trgih lani povečala za 16 odstotkov na 728 milijonov evrov, od tega večino v države Evropske unije. Na druge celine so izvozili za 64 milijonov evrov blaga. Prisotni so v 50 različnih državah, od katerih je najpomembnejša Nemčija.
Letos v Impolu načrtujejo še devet odstotkov višje prihodke od prodaje, ki naj bi ob koncu leta znašali 795 milijonov evrov. Proizvedli naj bi 262 tisoč ton izdelkov. Ob tem naj bi ustvarili 38 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo. Skupina ima skoraj 2.400 zaposlenih, od tega jih je 1.300 v Sloveniji.
Največ vlagamo na Hrvaškem
Odprtja nove linije v Šibeniku se bo udeležil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek z delegacijo, ki se bo med drugim srečal s hrvaškim kolegom Mariem Antonićem.
"Realizacija investicije podjetja Impol na Hrvaškem dokazuje, da je hrvaški trg eden najzanimivejših za slovenska podjetja, tako z vidika obsega blagovne menjave kot investicij in storitev, pa tudi turizma. Kljub posledicam finančne in gospodarske krize na Hrvaškem slovenska podjetja beležijo večinoma dobre rezultate in povečujejo svoje tržne deleže," so na ministrstvu pojasnili pred srečanjem.
Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo.
Hrvaška je bila leta 2017 na prvem mestu po vrednosti slovenskih neposrednih naložb v tujini. Po podatkih Banke Slovenije so se povečale za 11,6 odstotka na 1,814 milijarde evrov.
Dobre gospodarske odnose med državama, ki so precej boljši od političnih, dokazuje rekordna blagovna menjava. Tako izvoz slovenskega blaga in storitev na Hrvaško kot tudi uvoz hrvaških izdelkov k nam sta se povečala za 11 odstotkov. Izvoz je presegel 2,5 milijarde evrov, uvoz pa 1,68 milijarde evrov.
Nerazčiščena preteklost v TLM
Pretekle posle v TLM, ki naj bi nekdanjega aluminijskega velikana iz Šibenika pripeljali v stečaj, preiskujejo tudi hrvaški organi pregona. Tako so leta 2017 hrvaški policisti aretirali oziroma razpisali tiralice za več posamezniki, ki naj bi TLM in Jadransko banko oškodovali za več kot 20 milijonov evrov. Med drugim naj bi družbo izčrpavali prek svetovalnih pogodb in storitev.
Zlorabe položaja so bili osumljeni Tonči Kandido, dolgoletni direktor in član uprave TLM, brata Loran in Marko Pejčinoski, ki sta lastniško obvladovala TLM, ter Andraž Brodnjak, nekdanji izvršni direktor za finance, računovodstvo in kontroling v Cimosu.
Med njimi zanimivo ni bilo Anteja Ramljaka, nekdanjega izrednega upravitelja Agrokorja. Ta je ob zasedbi te funkcije zamolčal pomemben del poslovne biografije, in sicer svojo vlogo v TLM. V Šibenik naj bi pripeljal ruskega milijarderja Igorja Šamisa, nato pa je bil celo pooblaščenec za reševanje družbe, ki se na koncu ni izšla.
6