Razkrivamo: kdo je v resnici lastnik štajerskega velikana, ki se širi na Hrvaško

Največji lastniki Impola, ene od najpomembnejših industrijskih skupin v Sloveniji, so njeni ključni menedžerji: Vlado Leskovar, Jernej Čokl in Janko Žerjav. 

To je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili na Siol.net. Naša analiza potrjuje dolgoletna ugibanja, da vodilni menedžerji Impola nimajo v lasti le dobrih dveh odstotkov delnic, kot zatrjujejo sami, ampak obvladujejo okrog 40-odstotni delež, kar jim zagotavlja lastniški nadzor nad družbo iz Slovenske Bistrice. 

Impol se ukvarja s predelavo aluminija v polizdelke za različne industrije, od avtomobilske, farmacevtske, prehrambne, transportne do gradbene in letalske ter vesoljske industrije. Je ena od največjih in najuspešnejših slovenskih poslovnih skupin: 

1. Že od leta 2007 na ravni skupine letno ustvarja več kot pol milijarde evrov prihodkov. To jo uvršča tudi na lestvico 500 največjih srednjeevropskih podjetij, ki jo vsako leto objavi Deloitte. Po napovedih vodstva družbe bodo prihodki skupine do leta 2025 presegli milijardo evrov.
    
2. Krovna družba Impol 2000 ima še vedno skoraj tisoč malih delničarjev. 
    
3. Skupina zaposluje 2.100 ljudi, od tega v Sloveniji 1.150, med njimi so številni delničarji.
    
4. Med letoma 1998 in 2007 so izvedli delavsko-menedžerski odkup Impola. Zaradi domnevno spornega lastninjenja in oškodovanja družbe je na zatožni klopi dolgoletni predsednik upravnega odbora Impola 2000 Jernej Čokl. Več o tem v okvirju. 

Lastniška struktura je že vrsto let zapletena in nepregledna. Vsaj delno pa se je razbistrila po tem, ko se je iz lastništva Impola umaknilo ameriško podjetje Levelling Corporation. Zadnje je v New Yorku ustanovil Miro Škrlj, vodja predstavništva Impola v ZDA, te so zanj pomemben izvozni trg.

Razkrila se je četrtina lastništva

Levelling je bil vrsto let pomemben družbenik štirih podjetij (Bistral, Alumix, Simpal in Karona), ki so med seboj lastniško prepletena in obvladujejo več kot 25 odstotkov krovnega holdinga Impol 2000. Ker je bilo ameriško podjetje likvidirano, se je njegovo premoženje – deleži štirih podjetij, ki imajo v lasti delnice Impola – razdelilo med družbenike, ki so bili do zdaj skriti.

• Skoraj polovica premoženja Levellinga, torej deležev v Impolu in z njim povezanih podjetij, je prešla v roke podjetij, ki jih obvladujejo člani upravnega odbora Impola 2000. 
   
• Velik družbenik Levellinga je bilo tudi podjetje Simfin, ki za Impol opravlja finančne in računovodske storitve. Obvladujejo ga Impol, menedžerji in več fizičnih oseb. 
   
• Med družbeniki Levellinga je bilo tudi podjetje Impol Aluminium Corp., katerega 90-odstotni lastnik je Impol. 
   
• Preostalih 10 odstotkov Levellinga je bilo v rokah Mira Škrlja.

Ključ do lastništva v rokah šestih podjetij

Po tej operaciji je jasno, da v lastništvu Impola 2000 prevladuje šest podjetij. Vsa domujejo na sedežu Impola, njihovi glavni funkciji pa sta ohranjanje zdajšnje lastniške strukture in obramba pred morebitnim sovražnim prevzemom. 

Še leta 2007, ko so od države odkupili slabo polovico delnic, je Čokl razlagal, da je lastništvo Impola razpršeno in da so menedžerji lastniki le enega od šestih podjetij – Upimola 2000. V preostalih podjetjih naj bi imeli manj kot 20-odstotni delež. Naši dokumenti kažejo, da je resnica drugačna. V njihovih rokah je namreč množica podjetij, ki obvladuje skoraj polovico lastništva.

Impol: Posredno imamo le 14 odstotkov delnic

Da imajo menedžerji precej večji lastniški delež, so potrdili tudi v Impolu, a hkrati postregli z drugačnimi izračuni. "Člani upravnega odbora imajo v neposredni lasti okoli 1,4 odstotka delnic Impola 2000, kot manjšinski družbeniki pa sodelujejo v več družbah, kjer jim posredno pripada še okoli 14,4 odstotka delnic Impola 2000," so pojasnili.

Da bi imeli v lasti 40 odstotkov Impola, njegovi vodilni menedžerji zanikajo. “Vsi nekdaj in zdaj zaposleni poslovodni delavci imajo natančno 28,86 odstotka delnic skupine Impol,” so dodali. Toda natančna analiza vseh lastniških razmerij pokaže, da je 

• 10,5 odstotka v lasti podjetja Bistral, v katerem večino obvladujejo menedžerji Impola,
• 7,5 odstotka obvladuje podjetje Impol-Montal, ki je v lasti Impola,
• 6,7 odstotka je v rokah podjetja Karona, v katerem večino spet obvladujejo menedžerji Impola,
• 5,5 odstotka je v lasti podjetja Alu-Trg, ki ga prav tako obvladujejo podjetja, v katerih imajo večino menedžerji Impola,
• 5,1 odstotka obvladuje podjetje Upimol 2000, ki je v lasti menedžerjev Impola,
• pet odstotkov je v rokah podjetja Simpal, v katerem veliko večino obvladujejo menedžerji Impola,
• pet odstotkov je v lasti podjetja Alumix, v katerem veliko večino obvladujejo menedžerji Impola,
• 1,8 odstotka obvladuje podjetje Simfin, ki je v lasti menedžerjev in zaposlenih v Impolu,
• 1,6 odstotka obvladuje podjetje Varimat, ki je v lasti menedžerjev Impola,
• okoli 51 odstotkov je v rokah več kot 900 fizičnih oseb, zaposlenih v Impolu, med njimi so tudi menedžerji.

Skupina zaposluje 2.100 ljudi, od tega samo v Sloveniji 1.150. Foto: STA ,

Visok lastniški delež se (še) ne pozna v denarnicah vodilnih menedžerjev. Impol 2000 je lani delničarjem resda namenil za več kot milijon evrov dividend. Toda v podjetjih, ki jih obvladujejo menedžerji, so se odločili, da si dobljenih denarnih sredstev ne bodo izplačali, ampak so jih raje pustili na bančnem računu.

Kako so lastninili Impol

Enega od največjih delavsko-menedžerskih prevzemov pri nas so v Impolu financirali s pomočjo bank, pri katerih so najeli za več kot 40 milijonov evrov posojil. Vračajo jih z dividendami in opravljanjem storitev, ki jih je Impol 2000 zaračunaval prevzemni tarči, torej Impolu. Od tega so si tudi izposojali denar.

Bančna posojila so predčasno vrnili v letu 2013, ko so z izdajo komercialnih zapisov na slovenskem trgu kapitala zbrali 20 milijonov evrov. Tudi te so že v celoti poravnali, saj so lani izdali za 50 milijonov evrov obveznic. Med vpisniki so bili slovenske banke, zavarovalnice, pokojninske družbe, vzajemni skladi in drugi. V Impolu so sveža sredstva, kot rečeno, namenili refinanciranju obstoječih obveznosti in tudi novim naložbam.

Kako so poslovali lani

Skupina Impol je lani dosegla rekordne poslovne rezultate:

• čiste prihodke od prodaje je povečala za 12 odstotkov na 546 milijonov evrov,
• denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je okrepila za tretjino na 54 milijonov evrov,
• čisti dobiček je skoraj podvojila na 22,5 milijona evrov,
• njen kapital je konec leta presegel 122 milijonov evrov,
• finančne obveznosti je povečala na 195 milijonov evrov, a je imela hkrati na računu za okoli 70 milijonov evrov denarnih sredstev.

Impol na ravni skupine že od leta 2007 letno ustvarja več kot pol milijarde evrov prihodkov. To ga uvršča tudi na lestvico 500 največjih srednjeevropskih podjetij, ki jo vsako leto objavi Deloitte. Foto: STA ,

Iz stečaja prevzeli šibeniški TLM

Večino teh sredstev je družba zbrala za nakup šibeniške tovarne TLM, ki je končala v stečaju, in ponovni zagon proizvodnje. Kot je znano, je Impol v začetku leta prevzel hrvaško družbo, odkupiti pa namerava tudi njene več kot 30-milijonske dolgove do Jadranske banke. Gre za eno od redkih večjih naložb slovenskih družb na Hrvaškem.

V prvi fazi bo Impol zaposlil približno 250 delavcev. Med prvimi nalogami je vrnitev družbe TLM na trge, ki jih je izgubila med prekinitvijo proizvodnje. Ko bodo delali s polno zmogljivostjo, načrtujejo proizvodnjo več kot 100 tisoč ton aluminija in zaposlitev od 300 do 400 delavcev. V prihodnjih petih letih nameravajo v TLM vložiti 70 milijonov evrov. Načrtujejo tudi vstop na trg valjanih izdelkov za avtomobilsko industrijo.

Kakšne načrte imajo za letos

To naj bi jim pomagalo doseči nove mejnike pri poslovanju. V letošnjem letu načrtujejo povečanje obsega prihodkov na več kot 600 milijonov evrov. Obseg prodaje skupine Impol se bo tako povečal za približno 30 tisoč ton, na 218.815 ton na leto.

Z vključitvijo novih zmogljivosti na Hrvaškem želijo povečati stopnjo samooskrbe z ustreznimi vhodnimi surovinami za proizvodnjo valjanih izdelkov.

EBITDA, ki prikazuje, koliko denarja ostane družbi za poplačilo dolga, nove naložbe in izplačilo lastnikom, naj bi se medtem nekoliko znižal na okoli 50 milijonov evrov.

Znižala naj bi se tudi dodana vrednost na zaposlenega, vendar naj bi še vedno dosegala visokih 46.600 evrov.

Leta 2025 čez milijardo evrov

Pred dnevi so v Impolu predstavili tudi strategijo skupine za obdobje do leta 2025. Njihov glavni cilj je letni prihodek povečati na več kot milijardo evrov, dobiček pa s 33 milijonov evrov, ki so načrtovani za leto 2017, postopoma povečati na 86 milijonov evrov.