Ponedeljek, 18. 3. 2019, 15.53
5 let
Snovalec državnega računalniškega oblaka dobil novega lastnika
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,67
NIL, ki ga vodi Vasko Berden, se je v zadnjih letih osredotočil na povečanje prodaje storitev z visoko dodano vrednostjo na domačem in mednarodnih trgih.
Slovensko podjetje NIL, eden od največjih dobaviteljev informacijske tehnologije državi, ima novega lastnika z Danske, ki že danes vlada na trgih severne Evrope, zdaj pa je z NIL kupil še trge srednje in jugovzhodne Evrope.
Menedžerji in drugi zaposleni v podjetju NIL so se po 30 letih širjenja v regiji in rasti poslovanja odločili za izstop iz lastništva.
Konec februarja je 24 družbenikov doseglo dogovor o prodaji celotnega lastniškega deleža v podjetju. Prodali so ga danski družbi Conscia Holding, vodilnemu skandinavskemu ponudniku kompleksnih varnostnih in omrežnih rešitev, ki je tako kot NIL pomemben evropski partner ameriškega velikana Cisco. Conscia na Danskem, Norveškem, Švedskem in Nizozemskem zaposluje več kot 500 ljudi in ustvari okoli 268 milijonov evrov prihodkov.
Posel v Sloveniji se je zgodil prav takrat, ko je družba Conscia dobila novega, finančno močnega lastnika. Kupil jo je finančni sklad Nordic Capital, ki se specializira za vlaganje v tehnološka podjetja.
Kdo so bili največji lastniki podjetja
NIL je bil do sedaj v lasti 24 posameznikov. Med njimi so imeli največje deleže Bojan Paldauf, Ivan Pepelnjak in Josip Jurković, vsak od njih je imel v lasti po četrtino podjetja. Med večjimi so bili še Robert Turnšek, Jan Bervar in Davor Šišič.
S posli z državo do polovice prihodkov
NIL, ki ga bo očitno še naprej vodil Vasko Berden, se je v zadnjih letih osredotočil na povečanje prodaje storitev z visoko dodano vrednostjo na domačem in mednarodnih trgih. To se je poznalo tudi na rezultatih. V letu 2017 so ustvarili že 26 milijonov evrov prihodkov od prodaje in kar 3,5 milijona evrov čistega dobička.
Veliko jim prinesejo posli z državo, ki pomenijo že več kot polovico vseh domačih prihodkov. Njihov največji naročnik je ministrstvo za javno upravo, saj je NIL postavil tako imenovani državni računalniški oblak. Gre za enega od pomembnejših projektov, ki naj bi poenostavil in pospešil delovanje elektronske javne uprave.
V preteklosti je NIL sodeloval tudi pri javno-zasebnem partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in Telekomom Slovenije pri gradnji in uvedbi brezžičnega omrežja na območju MOL, sicer največjega v regiji.
Njihovi večji javni naročniki so tudi ministrstvo za notranje zadeve, zavod za zdravstveno zavarovanje, ministrstvo za obrambo, UKC Ljubljana, javni holding Ljubljana, Kontrola zračnega prometa, javno podjetje Energetika Ljubljana, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) …
Njihovi partnerji vodilna svetovna IT-podjetja
Poleg gradnje podatkovnih središč, optimizacije omrežij in upravljanja IT-infrastrukture v NIL razvijajo tudi učne vsebine na področju tako imenovanih programsko določenih omrežij. Kot prvi v Sloveniji so ponudili storitev varnostno-operativnega centra. Za lani so načrtovali dvomestno rast prometa in še več izvoza storitev v tujino. Največ dela so pričakovali na področjih kibernetske varnosti, avtomatizacije, programabilnih omrežij in podatkovnih centrov.
Pisarne imajo v petih državah po svetu – od Maroka do Južne Afrike in ZDA. V Avstriji in Turčiji so pisarni sicer zaprli, v tujini pa prodajajo predvsem prek strateških lokalnih partnerjev. Glavni trgi so EU, ZDA, Afrika in Bližnji vzhod. Odprli so tudi hčerinske družbe na tujih trgih. Zadnjo leta 2017 v Dubaju, že pred tem pa so prek samostojne družbe delovali v Srbiji in Južni Afriki. V Sloveniji ima NIL že več kot sto zaposlenih, v tujini pa dodatnih nekaj deset.
Pri povečevanju obsega poslovanja jim je pomagalo tudi partnerstvo z nekaterimi največjimi podjetji na področju IT-storitev. Poleg Cisco System so med njimi še IBM, Microsoft in Siemens. Med njihovimi referencami pa so tudi ameriški AT & T, britanski Vodafone in švedski Volvo.
