SiolNET. Posel danes Novice
7,41

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Slovenske železnice: konglomerat nepreglednih poslov

Bili so direktorji na železnicah, doma pa imeli konkurenčna podjetja

7,41

termometer

Dušan Mes
Foto: STA

Revizija računskega sodišča potrjuje večletne sume o nepreglednem prelivanju državnega denarja, namenjenega za prevoze potnikov in vzdrževanje železniške infrastrukture, po poslovnem sistemu Slovenskih železnic (SŽ). Poročilo razkriva še, da so imeli lahko posamezni direktorji na SŽ v lasti zasebna podjetja, registrana za dejavnosti družb, ki so jih vodili.

Na Slovenskih železnicah (SŽ) so samo v letih 2013 in 2014 sklenili za skoraj 37 milijonov evrov poslov, ki bi jih morali izpeljati po postopku javnega naročanja, a jih niso. Številna vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi so izpeljali po vrednostih, preplačanih tudi do 85 odstotkov. Državi pa niso poročali o porabi sredstev, ki so jih na SŽ dobili za prevoz potnikov. 

To so nekatere ključne ugotovitve poročila računskega sodišča, ki je pregledalo učinkovitost SŽ pri medsebojnem poslovanju z družbami v skupini.

Te posle je računsko sodišče pregledovalo več kot tri leta. Sklep o reviziji je izdalo marca 2015, po naših podatkih pa je že v začetku leta pripravilo predlog ugotovitev, na katerega so v SŽ dali zajetno število pripomb. Z objavo končnega poročila so se nato na računskem sodišču očitno odločili počakati na čas po državnozborskih volitvah.

Poslovanje je ocenilo kot neučinkovito, saj na železnicah niso ustrezno načrtovali in nadzirali teh poslov. Pri tem računsko sodišče jasno izpostavlja tako pomanjkljivosti pri delovanju notranjih kontrol kot nepravilnosti pri poslovanju družbe.

V obdobju, ki ga obravnava računsko sodišče, je SŽ kot generalni direktor že vodil Dušan Mes. Leta 2016 mu je nadzorni svet podelil nov mandat na čelu družbe. Mes bo ugotovitve računskega sodišča komentiral na današnji novinarski konferenci.

vlak železnice Posel danes Kdo so nedotakljivi na Slovenskih železnicah

Največji projekt mimo javnega naročanja

Poročilo razkriva številne podrobnosti iz drobovja poslovanja skupine SŽ, ki zaposluje 7.400 ljudi. 

Ena od ključnih ugotovitev se nanaša na oddaje del in storitev v skupini mimo postopkov javnega naročanja. Brez teh so na SŽ v letih 2013 in 2014 izpeljali tudi največje projekte. 

Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, predsednik računskega sodišča Foto: STA Med njimi računsko sodišče izpostavlja obnovo postaje Poljčane in drugo fazo modernizacije kočevske proge. V povezavi s tem zadnjim projektom je sodišče na zahtevo specializiranega državnega tožilstva pred časom uvedlo sodno preiskavo. 

Državni revizorji, ki jih vodi Tomaž Vesel, so pod posebni drobnogled vzeli posle v trikotniku med matično družbo SŽ in dvema družbama iz skupine: SŽ-Potniškim prometom in SŽ-Infrastrukturo. Obema država daje denar za opravljanje gospodarskih javnih služb prevoza potnikov in vzdrževanja infrastrukture. 

tovorni vlak, železnice Posel danes Totalna sindikalna vojna na železnicah

Kam vse se na SŽ preliva državni denar

A računsko sodišče je posebej opozorilo, da na SŽ ustreznega nadzora nad porabo tega denarja nimajo:

1.  Na SŽ k računom, ki so jih izstavljali državi za prevoze potnikov, niso prilagali poročila o stroških. V letih 2013 in 2014 so na SŽ za ta namen skupaj uradno porabili skoraj 86 milijonov evrov. 

2.  Prav tako niso prikazali, za katere namene so porabili ta denar. 

3.  Družba SŽ-Infrastruktura je nekatera dela, ki bi jih morala opraviti sami, prenesla na zunanje izvajalce. Nato je naročniku teh storitev, torej SŽ oziroma državi, izstavljala račune, ki so bili v večini primerov od 15 do sto odstotkov višji od cene, po kateri so ta dela opravili zunanji izvajalci. 

Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic
Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic Foto: STA

4.  Ista zgodba se je ponovila tudi v primeru Železničarskega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP). To bi moralo po pogodbah za družbo SŽ-Infrastrukturo opraviti dela, a jih je prenašalo na podizvajalce. V SŽ-ŽGP so nato SŽ-Infrastrukturi izstavili račune za dela, ki so bila od 4 do 85 odstotkov dražja od dejanske opravljene vrednosti. 

Prav zaradi pomanjkljivega nadzora se je lahko dogajalo tisto, na kar smo posamezni mediji opozarjali že vrsto let: da se del denarja, ki ga država nakazuje SŽ, brez ustreznega nadzora in mimo zakonodaje o javnem naročanju preliva po celotnem poslovnem sistemu SŽ. Torej tudi do družb, ki z opravljanjem gospodarskih javnih služb nimajo nič, recimo SŽ-Vleka in tehnika (VIT), ki jo vodi Dušan Žičkar, v njej pa ima pomemben vpliv tudi Silvo Berdajs, predsednik sveta delavcev SŽ in dolgoletni najvplivnejši sindikalist v tem poslovnem sistemu.

vlak izvlečni tir Posel danes Dokument: na Slovenskih železnicah je 1.400 zaposlenih odveč

Pogodbe brez protikorupcijske klavzule

Očitno gre za dober, že vrsto let utečen sistem. 

V družbi SŽ-Infrastruktura so namreč od SŽ-ŽGP neposredno zahtevali, katere podizvajalce mora izbrati. Za dobrih pet milijonov evrov poslov so v SŽ skrili tudi med tako imenovana "notranja naročila". To je pomenilo, da jih lahko po zakonodaji oddajo neposredno. A tega, opozarja računsko sodišče, ne bi smeli storiti, saj so dela dejansko opravili podizvajalci. 

Tudi izvedba določenih medsebojnih poslov družb v skupini SŽ ni bila dogovorjena v pisni obliki ali pa je bila pisna oblika zagotovljena po tem, ko je obligacijsko razmerje že nastalo, je ugotovilo računsko sodišče. 

Obenem v skupini SŽ pri sklepanju medsebojnih poslov z odvisnimi družbami v skupini Slovenske železnice v večini primerov niso vključili protikorupcijske klavzule, ki bi omogočila razveljavitev poslov v primeru ugotovljenih kaznivih dejanj. 

potniški vlak, Slovenske železnice Foto: Srdjan Cvjetović

Posli z zaposlenimi

Izpostaviti velja še nekaj ugotovitev računskega sodišča:

- na SŽ so nekaterim direktorjem in drugim vodilnim menedžerjem v skupini dovolili, da so lahko hkrati tudi lastniki oziroma zastopniki zasebnih podjetij, pri čemer so bila ta registrirana tudi za dejavnosti, enake tistim, ki jih opravljajo družbe iz skupine SŽ. V javno objavljeni različici poročila so podatki o teh posameznikih in njihovih podjetjih prikriti.

- matična družba SŽ je odvisnim družbam izstavljala račune za različne podporne storitve, pri čemer dokumentacije o tem, da jih je dejansko opravila, ni. Primer: za trženje nepremičnin in druge storitve s področja upravljanja nepremičnin so morale odvisne družbe matični družbi SŽ plačevati mesečno provizijo v višini osem odstotkov od vseh prihodkov, ustvarjenih pri tej dejavnosti.

- družbe iz skupine SŽ so poleg rednih pogojev za delovanje sindikatov zagotavljale tudi njihovo neposredno financiranje, in to v skupnem znesku skoraj 88 tisoč evrov, čeprav za to ni bilo podlage v zakonu ali kolektivnih pogodbah.

Kot področja, kjer so tveganja za "nepravilnosti in nesmotrnosti" največja, pa računsko sodišče ocenjuje: 

- dajanje nepremičnin v najem po netržnih cenah ali brezplačno,

- obračunavanje strojevodskih ur, saj se evidence med odvisnimi družbami razlikujejo,

- kaos na področju vzdrževanja železniških vozil, pri katerem računsko sodišče opozarja na razlike v cenah, nepopolna naročila, neutemeljno zaračunavanje in neobstoj delovnih nalogov. 

- Pavšalno obračunavanje prevozov pri tehnično vagonski dejavnosti, 

- čiščenje prostorov in železniških vozil,

- fizično in tehnično varovanje stavb, skladišč in okolice, ki so jih na SŽ naročali, ne da bi na trgu preverjali cene ali zagotavljali sledljivost teh storitev. Pogodbe z izvajalci so sklepali za nedoločen čas s fiksnimi ceniki za daljše obdobje.

Komentarji

25

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • planetek / 06.06.2018. ob 13:34 +11 - 1

    Se sliši, da je na SŽ več fiktivno zaposlenih, ki so dobro plačani za nič dela...a ni nobene kontrole?!? A ja, kdo vodi SŽ??!

    +11 - 1
  • slomevzha / 06.06.2018. ob 13:17 +11 - 2

    V bistvu je stanje na Slovenskih železnicah povsem normalno. Formalno so v lasti države, dejansko pa z njimi "gospodarijo" veljaki političnih strank. Po principu "svačije i ničije".

    +11 - 2
  • stanly / 06.06.2018. ob 14:23 +9 - 2

    vse te pijavke prisesane na železnice bogatijo same železnice pa propadajo in zaostajajo za razvojem zato je to še en dokaz, da je država vedno najslabši gospodar

    +9 - 2
delitve: 167
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin