Kdo so nedotakljivi na Slovenskih železnicah

V dveh podjetjih iz poslovnega sistema Slovenskih železnic (SŽ) sta na visokih položajih dve osebi, ki sta že dlje časa v kazenskih postopkih zaradi nepravilnosti pri poslovanju v tej družbi. V obeh primerih gre za sume črpanja denarja iz poslovnega sistema SŽ in izplačila provizij prek tako imenovanih "slamnatih" posrednikov.

1. Leon Kostiov je po priznanju krivde v sojenju zaradi spornih poslov pri modernizaciji kočevske proge leta 2008 še vedno pomočnik direktorja SŽ-ŽGP. Foto: STA , Leon Kostiov, nekdanji direktor Železniškega gradbenega podjetja (SŽ-ŽGP), je še pred začetkom sojenja zaradi spornih poslov pri modernizaciji kočevske proge leta 2008 v dogovoru s specializiranim državnim tožilstvom priznal krivdo. Še vedno je pomočnik direktorja.
2. Dušan Žičkar, direktor Vleke in tehnike (SŽ-VIT), je od aprila lani v sodni preiskavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri prodaji obnovljenih lokomotiv v Bosno in Hercegovino, ki jo je podjetje leta 2009 izpeljalo prek posrednika Matjaža Lešnika. Gre za širši javnosti neznanega podjetnika, ki naj bi v poslu prejel 600 tisoč evrov provizije. Osumljenih je pet oseb, ki jim tožilstvo očita zlorabo položaja oziroma pranje denarja.

Primer Kostiov: sporni posli na Kočevskem

Kostiov je vodenje SŽ-ŽGP prevzel jeseni 2007, torej v času prve vlade Janeza Janše, ko je železnice vodil Tomaž Schara. Država je takrat SŽ-ŽGP izbrala za modernizacijo 26 kilometrov proge med Grosupljem in Kočevjem. 

V poslu, vrednem skoraj 42 milijonov evrov, je podjetje za podizvajalca najelo družbo NB Inženiring, ki ni imela zaposlenih. Prav tako ni nikoli objavilo podatkov o svojem poslovanju. Za podizvajalska dela je NB inženiring, ki je bil kmalu zatem izbrisan iz registra, od SŽ-ŽGP prejel skoraj 400 tisoč evrov. 

Kje je končal denar, ki ga je prejel NB Inženiring, uradno ni znano. Zaradi suma, da je šlo za fiktivni posel, je specializirano državno tožilstvo vložilo obtožnico proti trem osebam:

• Leonu Kostiovu,
• Milošu Njegošu Miloviću, zdaj lastniku podjetja VPS Svetovanje, ki je bil leta 2008 zaposlen v Odvetniški družbi Čeferin. "Ne želim komentirati ničesar," nam je včeraj dejal Milović;
• Nihadu Bešiću, lastniku NB Inženiringa. Leta 2012 je postal lastnik klavnice mariborskega podjetja Košaki TMI, lani je bil zaradi sedmih poslovnih goljufij pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Bil je tudi ustanovitelj podjetja Daltar, ki prav tako ni imelo zaposlenih, družba HSE Invest pa ji je za svetovanje pri energetskih projektih pred leti plačala skoraj 600 tisoč evrov. Za pojasnila ga ni mogoče priklicati. 

Obtožnica, ki je pravnomočna, zajema kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditve ali uničenja poslovnih listin in pranja denarja. 

Mes zaupa Kostiovu. Že več let.

Kljub temu Kostiov za zdaj ostaja na položaju pomočnika direktorja SŽ-ŽGP. "V podjetju proučujemo možnosti, ki so nam v tem primeru po zakonodaji na voljo. Odločitev bomo sprejeli do konca letošnjega leta," pojasnjujejo na SŽ. 

Dušan Mes, generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Foto: Bor Slana To je sicer že tretje leto, ko se na SŽ odločajo o usodi Kostiova. Že leta 2014 je Mes za časnik Finance izjavil, da se o tem še odločajo, dokler pa ostaja na SŽ-ŽGP, to pomeni, da mu zaupajo. 

Prav tako podjetje še vedno ni vložilo premoženjsko-pravnega zahtevka proti Kostiovu, kar je sicer običajna pot, po kateri poskušajo oškodovane pravne osebe izterjati škodo proti nekdanjim odgovornim. 

Zakaj tega ni storilo? "Sodišče podjetja SŽ-ŽGP ni pozvalo k vložitvi premoženjskopravnih zahtevkov proti Leonu Kostiovu, temveč je obvestilo o začetku kazenskega postopka. Glede na to, da glavne obravnave v postopku ni bilo, premoženjski zahtevek ni mogel biti uveljavljen," so odgovorili na SŽ.

Bodo SŽ vložile zahtevek? Ali le tožbo?

Toda na tožilstvu so nam pojasnili, da je sodišče že sprejelo priznanje krivde. SŽ imajo po zakonodaji možnost vložitve tega zahtevka ob izreku sankcije, torej najpozneje do konca glavne obravnave. 

Ali bodo to storile, še ni jasno. To je mogoče razbrati tudi iz odgovora SŽ, v katerem so poudarili, da zdaj "pripravljajo gradivo za civilnopravni proces" proti Kostiovu, torej odškodninsko tožbo (z vedno negotovim izidom), ne premoženjskopravnega zahtevka. 

Nadzorni svet SŽ-ŽGP od leta 2015 vodi Gorazd Podbevšek, v njem pa sedita tudi Dušan Mes in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs, sicer najvplivnejši sindikalist na SŽ. 

Kdo je potrjeval račune

Prve informacije o spornih poslih na kočevski progi so izbruhnile že pred petimi leti. Leta 2013 jih je začela preiskovati policija. 

Silvo Berdajs, najvplivnejši sindikalist na Slovenskih železnicah Foto: Matjaž Rušt Sprva na SŽ v poslih pri modernizaciji kočevske proge niso ugotovili nepravilnosti. Ob poznejši reviziji so jih našli pri potrjevanju nekaterih izstavljenih faktur za dela na progi in jih posredovali policiji. 

Račune podizvajalcev na tej progi je potrjeval uslužbenec SŽ-ŽGP Pavel Piškur, ki se je v družbi kot nadzornik del zaposlil leta 2008, torej v času spornih poslov.

Šest let pozneje se je znašel pod lupo dveh institucij:

• revizorje SŽ je zanimalo, zakaj je v letih 2012 in 2013 skupaj prejel za skoraj 37 tisoč evrov potnih stroškov, za katere naj ne bi imel ustrezne dokumentacije;
• Slovenski državni holding (SDH), krovni upravljavec državnega premoženja, pa je zahteval pojasnila glede morebitne vloge podizvajalcev SŽ-ŽGP pri gradnji manjšega stanovanjskega naselja pri Temenici, ki je v lasti Piškurja.

Nepremičninski projekt nadzornika del na progi

Piškur, ki je zdaj delavski direktor SŽ-ŽGP in eden od dveh članov uprave, je namreč v času službovanja v tem podjetju v vasi Čagošče v občini Ivančna Gorica zgradil devet hiš, ki jih je geodetska uprava skupaj vrednotila na 750 tisoč evrov. Vsaka od njih ima približno 200 kvadratnih metrov tlorisne površine.

Projekt je financiral s posojili. Iz zemljiške knjige je razvidno, da je bilo na nepremičninah do lani vpisanih za 400 tisoč evrov hipotek. Vpisala sta jih banka Sparkasse in družba Grad.In, ki je v lasti družine Brinšek, znane po posojanju denarja po visokih obrestih. 

To zadnjo je Piškur poplačal z novim posojilom, ki ga je najel pri Raiffeisen banki, in domnevno tudi kupnino, ki jo je za nakup dveh hiš prejel od sorodnikov.

Pavel Piškur je med službovanjem v SŽ-ŽGP v vasi Čagošče v občini Ivančna Gorica zgradil osem hiš. Foto: Rocco

Kaj je zanimalo Furs

Piškur že nekaj časa hiše neuspešno prodaja, cena posamezne pa se giblje od 158 tisoč do 184 tisoč evrov. 

Po neuradnih informacijah se je Piškur prav zaradi tega projekta že pred časom znašel pod drobnogledom Finančne uprave (Furs), ta naj bi zahtevala pojasnila o izvoru premoženja. Piškur tega za Siol.net ni ne potrdil ne zanikal. "Gre za osebne zadeve, o katerih ne želim govoriti," je dejal. 

Glavnina njegovega premoženja je sicer podjetje Pap Logistika, ki od SŽ najema gostinske prostore na železniški postaji v Ljubljani, znani Tir bar. 

V zadnjih dveh letih je podjetje več kot podvojilo dolgoročno zadolženost, ki je ob koncu leta 2016 znašala že skoraj 367 tisoč evrov, temu pa je mogoče prišteti še za dobrih 100 tisoč evrov kratkoročnih posojil, ki zapadejo v letu dni.

Vse luknje pri upravljanju železničarskega gradbinca

Na SŽ so že pred leti poudarili, da "o zasebnih gradbenih podjetjih nimajo informacij". A dogajanje v SŽ-ŽGP kaže na pomanjkljivosti pri upravljanju tega podjetja.

V njem se je v zadnjih letih zvrstilo več direktorjev. Leta 2015, ko je bil SŽ-ŽGP tik pred insolventnostjo, je na položaj glavnega izvršnega direktorja prišel Anton Žagar. 

Slovenske železnice oddajajo Pavletu Piškurju gostinske prostore na železniški postaji v Ljubljani, znani Tir bar. 

Upravni odbor je vodil Gorazd Podbevšek, ki je danes prvi nadzornik podjetja. Kratek čas je podjetje vodil kar sam Mes, zdaj pa je njegov direktor Tine Svoljšak, nekdanji član uprave Darsa in Luke Koper. 

Več o nepravilnostih pri upravljanju podjetja pišemo v okvirju. V SŽ-ŽGP je pred leti službovala Nada Drobne Popovič, zdaj članica uprave SDH. 

Dolgoletni prijatelj Silva Berdajsa

Piškur je sicer tesno povezan s Silvom Berdajsom, podpredsednikom nadzornega sveta SŽ, predsednikom sveta delavcev in generalnim sekretarjem sindikata strojevodij. 

Sam priznava, da je Berdajs že trideset let njegov prijatelj. Je tudi prvi sosed Piškurjevih hiš v Čagoščah, a poudarja, da Berdajs s projektom nima nič. Čeprav priznava, da je eden od podizvajalcev SŽ-ŽGP sodeloval pri gradnji hiš, poudarja, da gre za podjetje, ki na tem koncu Slovenije opravlja vse izkope. 

Lani je Piškur kljub revizijam in drugim postopkom postal delavski direktor SŽ-ŽGP. Na ta položaj zagotovo ne bi mogel priti brez podpore najvplivnejših predstavnikov zaposlenih na SŽ, med katerimi je glavni Berdajs. 

Ali je policija preiskovala povezave med denarjem iz spornih poslov SŽ-ŽGP in gradnjo teh hiš, uradno ni mogoče izvedeti. Piškur je poudaril, da ga v zadnjih treh letih kriminalisti niso nikoli obiskali.