SiolNET. Posel danes Novice
2,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Šef NLB vladajočim: Kdo je lastnik, nas ne zanima, da le ohranimo Balkan

2,63

termometer

Toni Balažic, Denis Mancevič, Blaž Brodnjak, Sergej Simoniti, Janez Škrabec
Foto: STA

Kaj se zgodi januarja 2018, če vlada ne izpolni zaveze o prodaji NLB, hkrati pa se do takrat z Brusljem ne dogovori o odlogu? Kako bo to vplivalo na poslovanje banke? Ali davkoplačevalcem grozi nova dokapitalizacija, če NLB izgubi tožbe, vezane na varčevalce nekdanje Ljubljanske banke? To so na seji komisije za javne finance v Državnem zboru (DZ) o odlogu prodaje NLB spraševali poslanci.

Na vprašanja so odgovarjali finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki se vse od poletja z evropsko komisarko Margrethe Vestager pogaja o spremembi prodajnih zavez, prvi nadzornik NLB Primož Karpe, predsednik uprave banke Blaž Brodnjak in Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije.

Najprej ponovimo, da veljavna odločba Evropske komisije narekuje prodajo polovice NLB do konca leta. V primeru, da Slovenija tega ne naredi - danes je že jasno, da se bo to tudi zgodilo -, pa predvideva sankcijo v obliki prodaje šestih hčerinskih družb na Balkanu. Zavedajoč se, da bi to pomenilo prodajo vira dobička bančne skupine, se vlada mesec dni pred rokom poskuša izogniti razkosanju NLB Skupine. Trenutno se z Brusljem pogaja o alternativi, da prodajo odložimo za tri leta, v tem obdobju pa NLB predamo v upravljanje zasebni (najverjetneje mednarodni) instituciji.

Zadnjo besedo bo imel Bruselj

Pred finančno ministrico Matejo Vraničar Erman je vsaj mesec dni pogajanj o pogojih imenovanja zasebnega upravljavca v NLB, ki naj bi političnim lovkam onemogočil dostop do banke. Pred finančno ministrico Matejo Vraničar Erman je vsaj mesec dni pogajanj o pogojih imenovanja zasebnega upravljavca v NLB, ki naj bi političnim lovkam onemogočil dostop do banke. Foto: Ana Kovač Ministrica Vraničar Ermanova je danes o predlogu imenovanja zasebnega upravljavca bančne skupine in odloga dejala, da je tehnično usklajevanje še precej na začetku. Ministrstvo se bo do konca meseca o predlogu pogovarjalo z Brusljem, nato vložilo vlogo za spremembo prodajnih zavez. Nekakšna končna oblika modela upravljanja naj bi bila torej znana do konca meseca.

Nato je mogoče pričakovati odziv Evropske komisije in začetek pogovorov, v okviru katerih naj bi določili mandat upravljavskega zaupnika ter razpisne pogoje. Te sicer v osnovi določi vlada, ki naj bi tudi izpeljala mednarodni razpis za zaupnika, a bodo morali biti usklajeni tudi s komisijo in najverjetneje Evropsko centralno banko (ECB) kot bančnim regulatorjem, je dejala.

Ministrica je danes še enkrat ponovila, da naj upravljavec ne bi imel pristojnosti v zvezi s prodajo banke (v skladu z željami vlade bi se rok za to iztekel leta 2021), a je nato poudarila, da so to izhodišča vlade, kaj o tem meni Bruselj, pa še ni znano. 

Brodnjak iz NLB in njegov prvi nadzornik Karpe sta poudarila, da ju dodatni nadzor v obliki upravljavca ne bi motil oziroma da na banko ta sprememba ne bi bistveno vplivala.

Kaj se zgodi, če NLB ne prodamo do konca leta?

Dolenc iz BS je poudaril, da pomembnejših posledic za finančni sistem ne pričakujejo, bi pa neizpolnjevanje prodajne zaveze imelo posledice za NLB. Kakšne, bo odvisno od dogovorjenih ukrepov, je dejal. Dodal je, da trenutno NLB izpolnjuje bonitetne zahteve in da ni razloga za skrb.

Vraničarjeva je dejala, da ne pričakuje, da bi ob nasprotovanju Slovenije z januarjem Evropska komisija lahko začela sama prodajati balkanske hčere bančne skupine, kot je to predvideno v odločbi. Je pa res, kot je dejala, da s tem datumom Slovenija uradno začne kršiti prodajno zavezo. Od takrat se bomo z Brusljem pogovarjali drugače. Če ne izpolnimo zavez, lahko komisija pomoč NLB označi za nedovoljeno, kar pomeni, da bi banka morala - podobno kot pred leti Elan -  državi vračati 1,5 milijarde evrov.

Za vsako ceno proti prodaji hčera

Ministrstvo in NLB se strinjata, da je najslabša pot za banko in davkoplačevalce prodaja balkanske mreže, ki pa je po trenutno veljavni odločbi komisije edina veljavna sankcija. Ministrstvo in NLB se strinjata, da je najslabša pot za banko in davkoplačevalce prodaja balkanske mreže, ki pa je po trenutno veljavni odločbi komisije edina veljavna sankcija. Foto: Matej Leskovšek Šef NLB Brodnjak je opozoril, da bi sankcija prodaje balkanskih hčera za banko in za davkoplačevalce kot njene lastnike pomenila katastrofo. "Prodaja je kardinalen ukrep, ki bi močno oškodoval davkoplačevalce. Naši trgi so trgi nekdanje Jugoslavije, tu je šest od naših sedmih bank. Štiri od teh niso v dveh desetletjih nikoli poslovale z izgubo, tri - gre za banke v Makedoniji, BiH in na Kosovu - so vodilne na trgu. Imeli smo dve neposrečeni avanturi v Črni gori in Srbiji, a to predvsem zaradi napak, narejenih v Ljubljani. NLB Skupina je zato tudi pomemben partner za slovensko gospodarstvo, ki posluje v teh državah. Avstrijcem in Italijanom ne moremo soliti pameti, v teh državah pa smo cenjeni."

Banka si želi da bi država izpogajala umik omejitev, ki jih ima pri poslovanju. Kot je znano, odločba komisije banki narekuje krčenje mreže poslovalnic, omejuje kreditiranje v sektorjih gradbeništva, prometa in finančnih holdingov, zapoveduje odprodajo dejavnosti lizinga, faktoringa in forfetiranja, prepoveduje oglaševanje in agresivne poslovne prakse. "Če se pojavijo v pogajalskem procesu razbremenitve poslovnih omejitev, ki izhajajo iz odločbe Evropske komisije, je to za nas dodatna spodbuda, ki bo NLB iz bolnika preoblikovala v uspešno prestrukturirano banko. To bi bil najpomembnejši mejnik za banko v dveh desetletjih." 

Ocena: V proračun bi lahko vrnili dokapitalizacijski vložek

Vlada trdi, da banke ne more prodati zaradi tožb hrvaških bank PBZ in Zagrebačke banke zoper NLB zaradi vprašanja starih deviznih vlog Ljubljanske banke v obdobju Jugoslavije. Vlada trdi, da banke ne more prodati zaradi tožb hrvaških bank PBZ in Zagrebačke banke zoper NLB zaradi vprašanja starih deviznih vlog Ljubljanske banke v obdobju Jugoslavije. Foto: Thinkstock "Čas za privatizacijo je ugoden, ob nekaterih predpostavkah bi lahko cena dosegla ali celo presegla dokapitalizacijski vložek davkoplačevalcev konec leta 2013," je na seji dejal Brodnjak. Dodal je, da je banki vseeno, kdo je lastnik, pomembno je, da sedež skupine ostane v Ljubljani.

Ministrica se je na to odzvala z besedami, da so razmere res ugodne, a da obstajajo določena odprta vprašanja. Kot je znano, vlada trdi, da banke ne more prodati zaradi tožb hrvaških bank PBZ in Zagrebačke banke zoper NLB zaradi vprašanja starih deviznih vlog Ljubljanske banke v času Jugoslavije. Slovenija vrednost tožb ocenjuje na 400 milijonov evrov (z obrestmi) in meni, da bi to pomenilo veliko tveganje za kupnino (morebitni kupci bi za banko ponudili toliko manj). Za problematiko krivijo hrvaško stran, ki da ne spoštuje meddržavnih dogovorov. Evropska komisija pa meni, da bi lahko težavo reševali znotraj prodajnega postopka in da to ni zadosten razlog za odlog prodaje.

Poleg težave hrvaških tožb je Vraničar-Ermanova opozorila še na težavo časovnega pritiska, ki seveda znižuje pogajalsko moč prodajalca. Medtem ko poslanci Levice prodaji nasprotujejo, so poslanci SDS, NSi in Bratuškova iz poslanske skupine nepovezanih poslancev izrazili mnenje, da vprašanje hrvaških tožb obstaja že leta in da morda tudi čez tri leta ne bo rešeno, ter spraševali, ali ni vlada sama kriva za časovni pritisk.

"Govoriti o dokapitalizaciji je preuranjeno"

V DZ je bilo danes ob izračunih, da smo za banko v desetih letih namenili 2,3 milijarde evrov, v 25 letih pa štiri milijarde evrov, slišati vprašanja, ali obstaja tveganje, da bi v primeru odloga prodaje in zmage hrvaške strani banka potrebovala novo dokapitalizacijo.

"Govoriti o dokapitalizaciji je preuranjeno," je med drugim dejal Brodnjak. Poudaril je, da je banka trenutno v dobri kondiciji, da ustvarja dobiček in da ima tudi dostop do finančnih trgov, torej možnost zadolževanja. Vseeno pa je ob navedbah, da je banka prekapitalizirana, dejal, da je kapitalska ustreznost banke 16,3 odstotka, s čimer se uvršča na spodnjo mejo primerljivih bančnih skupin v regiji in le dobro odstotno točko nad regulatorne zahteve (15 odstotkov).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin