SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Odlog prodaje NLB je dejansko kazen za Slovenijo"

10

termometer

Miro Cerar.
Foto: Matej Leskovšek

Vlada Mira Cerarja, ki se je odločila, da kljub zavezi letos ne proda večinskega deleža v NLB, zdaj Bruslju, da bi se izognila razkosanju banke, predlaga, da NLB predamo v upravljanje zasebni (najverjetneje mednarodni) instituciji. "Če bi izpolnili prvotno prodajno zavezo, bi država v banki ohranila 25 odstotkov plus eno delnico in s tem pomembno upravljavsko vlogo. S predajo v upravljanje pa to v celoti prepuščamo pogodbeniku. To je dejansko kazen za nas," meni profesor in ekonomist Marko Jaklič. 

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je včeraj evropski komisarki za konkurenco Margrethe Vestager predstavila predlog, da bi Slovenija v zameno za nov odlog prodaje večinskega deleža NLB (75 odstotkov minus eno delnico) upravljanje banke za čas do prodaje prepustila tako imenovanemu upravljavskemu zaupniku (v angleščini blind trustee).

Kot je pojasnila javnosti, gre za neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel upravljanje banke v imenu in na račun države. Imenovala bi ga vlada, in sicer na podlagi mednarodnega javnega razpisa in po predhodnem soglasju Evropske komisije. Rok za imenovanje bi bil konec marca 2018. Kakšen bo mandat zaupnika, pa je stvar pogajanj.

Vestagerjeva predlogu po besedah ministrice ni nasprotovala. Poudarila je, da prodajna zaveza banke ostaja in, kot je razumeti, tudi vse omejitve NLB, pod katerimi ta posluje od državne intervencije konec leta 2013. Ministrica je potek bruseljskega sestanka danes predstavila vladi, ki jo je pooblastila, da takoj sproži uradne postopke za spremembo zavez iz leta 2013 (več o tem v nadaljevanju). Z Vestagerjevo medtem nadaljujeta pogovore o tehnični izvedbi predlaganih ukrepov.

Nezaupnica SDH

"Izpolnitev prvotne prodajne zaveze in znižanje državnega deleža v NLB na 25 odstotkov plus en delnico bi državi pustila močno upravljavsko vlogo. Zdaj smo se pripravljeni v zameno za odlog prodaje upravljavskemu vplivu povsem odpovedati," opozarja ekonomist Marko Jaklič. "Izpolnitev prvotne prodajne zaveze in znižanje državnega deleža v NLB na 25 odstotkov plus en delnico bi državi pustila močno upravljavsko vlogo. Zdaj smo se pripravljeni v zameno za odlog prodaje upravljavskemu vplivu povsem odpovedati," opozarja ekonomist Marko Jaklič. Foto: Ana Kovač Medtem ko je iz besed Vraničar Ermanove razumeti, da je predlog dober in sprejemljiv za obe pogajalski strani, pa profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marko Jaklič dogajanje vidi drugače.

Praksa imenovanja vmesnika v obliki upravljavskega sklada v mednarodnem prostoru ni nič neobičajnega, meni, a dodaja, da potek včerajšnjih pogovorov kaže na vsaj dve za vladajočo politiko potencialno problematični dejstvi.

Prvo je nezaupnica "upravljavskemu zaupniku", ki ga banka že ima. Gre za Slovenski državni holding (SDH), ki ima danes pooblastilo države za upravljanje naložbe v banko in naj bi bil vsaj na papirju relativno samostojen.

Očitno, kot meni Jaklič, ne uživa zaupanja Bruslja. Ta sicer že ves čas kot eno glavnih težav banke izpostavlja korporativno upravljanje. "Šibka ureditev korporativnega upravljanja in posledično velik vpliv države na vsakdanje poslovanje banke je bil eden od razlogov, ki so banko spravili v težave," so zapisali v spomladanski odločbi, s katero so privolili v prodajo banke v dveh delih (ta se potem ni zgodila).

Poraz vladajoče politike

Drugo dejstvo je po mnenju Jakliča to, da je predlagana postavitev upravljavca dejansko kazen, saj bo - vsaj kot kažejo obrisi novega modela upravljanja - država izgubila ves vpliv na upravljanje svoje naložbe v banki. "Če bi izpolnili prvotno dano prodajno zavezo, bi država v banki ohranila 25 odstotkov plus eno delnico, s tem pa tudi pomembno vlogo v upravljavski strukturi. Obrisi načrtovanega modela postavitve upravljavca pa, če prav razumem, predvidevajo, da bo ta neodvisen in ne bo poročal vladi, temveč Evropski komisiji," meni Jaklič, ki opozarja, da je treba počakati na natančnejša pojasnila o predvidenem modelu.

Če bodo do zdaj znane okoliščine obveljale, se je za ustavitev prodaje zaradi političnih interesov vlada odpovedala upravljanju, meni Jaklič. "Zame je ta odlog dejansko kazen za nas, kar se mi zdi na neki način tudi prav in s stališča Evropske komisije razumljivo. Če se nekdo ne drži dogovora, ga je treba kaznovati. Dejanja naše vlade pa so neprimerna."

"Vladajoča politika bo pred volitvami javnost verjetno prepričevala, kako je banko rešila in ohranila v državnih rokah, a to dejansko ne drži. Banka gre zdaj v roke nekoga drugega in neposredno pod Bruselj. Dejansko bomo kaznovani."

"Daljše kot bo dogovorjeno prehodno obdobje za privatizacijo, ostrejši kompenzacijski ukrepi bodo potrebni," je o pogajanjih za odlog prodaje NLB danes dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. "Daljše kot bo dogovorjeno prehodno obdobje za privatizacijo, ostrejši kompenzacijski ukrepi bodo potrebni," je o pogajanjih za odlog prodaje NLB danes dejala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman. Foto: STA

Plačilo glede na učinek

Za komisarko Margrethe Vestager je slovenski predlog sprejemljiv, a le kot kompenzacijski ukrep. To pomeni, da je Bruselj pod pogojem postavitve upravljavskega skrbnika pripravljen ponovno odložiti prodajo, hkrati pa zaveza k prodaji ostaja. Za komisarko Margrethe Vestager je slovenski predlog sprejemljiv, a le kot kompenzacijski ukrep. To pomeni, da je Bruselj pod pogojem postavitve upravljavskega skrbnika pripravljen ponovno odložiti prodajo, hkrati pa zaveza k prodaji ostaja. Foto: STA Jaklič meni, da bosta morali država in Evropska komisija za upravljanje banke poiskati profesionalnega upravljavca, ki zna aktivno upravljati premoženje. Njegova naloga bo namreč dvigovanje cene banke pred ponovnim poskusom prodaje.

Kogarkoli bodo izbrali, pa mu bo morala država postaviti jasne in merljive cilje ter na to vezati plačilo, poudarja Jaklič. "Plačilo bi moralo biti odvisno od tega, ali in za koliko je z upravljanjem dvignil ceno NLB do trenutka, ko jo bomo znova prodajali," meni. Pri tem bo seveda treba upoštevati omejitve poslovanja NLB. 

Bruseljska odločba iz leta 2013, v skladu s katero je NLB dobila 1,5 milijarde davkoplačevalske pomoči, je namreč za banko prinesla vrsto poslovnih omejitev. Tako ji med drugim narekuje krčenje mreže poslovalnic, omejuje kreditiranje v sektorjih gradbeništva, prometa in finančnih holdingov, zapoveduje odprodajo dejavnosti lizinga, faktoringa in forfetiranja, prepoveduje oglaševanje in agresivne poslovne prakse.

Bo upravljavec vodil prodajo? Ministrica pravi, da ne.

"Ob upoštevanju omejitev banke, ki jih je postavil Bruselj, se bo lahko upravljavec verjetno osredotočil predvsem na odhodkovno stran, torej rezanje stroškov. Vprašanje pa je, kako proste roke bo imel. To je zame ključno odprto vprašanje. Zanimivo bo videti tudi, ali bo upravljavec kot zastopnik lastnika pripravljal banko na prodajo in vodil tudi postopek prodaje. Ob letošnjem neuspelem poskusu prodaje je bila to namreč naloga SDH kot upravljavca naložbe v banko," še pravi Jaklič. 

Ministrica je danes po seji vlade sicer poudarila, da bi zaupnik dobil pravice upravljanja, ne pa tudi pravice razpolaganja. "Prodajne pravice ostajajo državi in Slovenskemu državnemu holdingu," je zatrdila. Kakšen bo mandat zaupnika, pa je stvar pogajanj.

Prva zamuda, a Vestagerjeva bo zamižala

Čeprav odločba Evropske komisije ne predvideva sankcij, če država do konca leta ne imenuje pooblaščenca za prodajo hčerinskih družb NLB na Balkanu, ima komisija v primeru neizpolnjevanja zavez članice možnost tožbe. Čeprav odločba Evropske komisije ne predvideva sankcij, če država do konca leta ne imenuje pooblaščenca za prodajo hčerinskih družb NLB na Balkanu, ima komisija v primeru neizpolnjevanja zavez članice možnost tožbe. Foto: Reuters Slovenija bo z jutrišnjim dnem zamudila prvi rok, določen v odločbi Evropske komisije, ki jo zavezuje k prodaji polovice NLB do konca tega leta. Ker prodaje ne bo, bi morala vlada najkasneje danes v Bruselj poslati ime kandidata oziroma kandidatov za pooblaščenca, ki bi lahko z januarjem začel izvajati kazen v obliki prodaje šesterice bank Skupine NLB na Balkanu.

A Vraničar Ermanova je po naših informacijah evropski komisarki Vestagerjevi včeraj povedala, da Slovenija ne bo poslala imen kandidatov in da bo - verjetno do konca leta - poslala uradno vlogo za spremembo prodajne zaveze. Kot pravijo viri blizu ministrstvu, komisarka odločitve Slovenije, da ne predlaga pooblaščenca, naj ne bi problematizirala, ker so v teku pogovori o spremembi zavez. Danes so Cerarjevi na seji Vraničar Ermanovo pooblastili za pripravo vloge, kar naj bi se zgodilo v prihodnjih tednih. Preden odpotuje v Bruselj, pa jo mora potrditi še vlada.

V vlogi mora vlada navesti nov rok za prodajo ob dodatnem ukrepu imenovanja upravljavskega zaupnika, nato pa bo odločitev seveda na strani Bruslja. Kot smo že pisali, pa v odločbi Evropske komisije ni jasno napisano, kaj se zgodi, če strani do konca leta ne najdeta skupnega jezika in če hkrati do tega roka ni imenovan pooblaščenec za izvedbo sankcije prodaje balkanskih bank. Jasno je le, da v skladu s pravom Evropske unije (EU) Slovenija v tem primeru tvega tožbo. Ta je najbrž, dokler teče postopek za spremembo zavez, malo verjetna.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin