SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

S katerimi zahtevami bi po mnenju obrtne zbornice lahko izšli iz krize

2

termometer

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo na vlado naslovila novih sto zahtev, s katerimi bi zagotovo lahko izšli iz krize. Še od lani je ostalo neuresničenih kar 77 odstotkov zahtev OZS.

OZS bo na vlado nove zahteve naslovil na forumu obrti in podjetništva, ta bo prihodnji teden v okviru 4. Ljubljanskega obrtno-podjetniškega sejma v Ljubljani.

Med najpomembnejšimi letošnjimi zahtevami so zmanjšanje dela na črno in obsega sive ekonomije, razbremenitev stroškov dela, prenova sistema javnega naročanja, ureditev insolvenčne zakonodaje in zagotovitev podpornega poslovnega okolja, so sporočili iz OZS.

Siva ekonomija naj bi obsegala od 23 do 28 odstotkov BDP "Dokler bomo obrtniki in podjetniki polnili državni proračun, bomo na vlado naslavljali zahteve, ne predlogov, kot je na lanskem forumu obrti in podjetništva pričakovala predsednica vlade," je poudaril podpredsednik OZS in predsednik upravnega odbora OZS Branko Meh. Če bo vlada prisluhnila tem zahtevam, ki so po njegovih besedah konkretne rešitve za zagon gospodarstva, bo Slovenija zagotovo izšla iz gospodarske krize.

Prav na vrh seznama svojih zahtev v malem gospodarstvu postavljajo zmanjševanje dela na črno in obsega sive ekonomije. Različne raziskave namreč kažejo, da je sive ekonomije v Sloveniji za 23‒28 odstotkov bruto domačega proizvoda. Med mogočimi rešitvami na OZS predlagajo posebno olajšavo pri dohodnini za določene namene po načelu "vsak račun šteje", zvišanje glob ter poostren nadzor nad šušmarji.

Težave s plačilno disciplino Na OZS zahtevajo tudi znižanje stroškov dela zaposlenih. Ti so namreč neprimerljivo višji kot v državah, s katerimi Slovenija tekmuje na svetovnem trgu, zato slovensko gospodarstvo ne more krepiti svoje konkurenčne sposobnosti na tujih trgih.

V delovni zakonodaji bi v zbornici skrajšali čas nadomestila plače v breme delodajalca, ko je delavec v bolniškem staležu, in sicer s 30 delovnih dni na 20 koledarskih dni, dopust pa naj se omeji tako v zasebnem kot v javnem sektorju. V zakonodajo naj znova umestijo posebno poglavje, ki bi veljalo za manjše delodajalce, saj gre za najranljivejšo skupino delodajalcev.

Opozarjajo tudi na vprašanje plačilne discipline, k njegovemu reševanju bi lahko pripomogli hitrejši oziroma učinkovitejši izvršilni postopki ter odprava anomalij izvršilnega postopka v zvezi z ugovori. Potrebne se jim zdijo tudi nadaljnje spremembe instituta prisilne poravnave, saj se ta v številnih primerih izrablja za oškodovanje predvsem manjših upnikov v korist večjih upnikov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin