Četrtek, 25. 4. 2024, 17.41
7 mesecev
Davčni primež v Sloveniji lani nekoliko višji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,43
V OECD pojasnjujejo, da je pomemben razlog za povečanje davčnega primeža tudi letos nominalna rast plač zaradi inflacije, zaradi katere zaposleni pogosto končajo v višjih razredih obdavčitve.
Davčni primež, to je delež davkov in socialnih prispevkov delodajalca in delojemalca za samskega delavca s povprečno plačo, je v Sloveniji lani dosegel 43,3 odstotka in se glede na 2022 zvišal za 0,43 odstotne točke, kaže letošnje poročilo OECD o obdavčitvi plač. Slovenija je imela sedmi največji primež med 38 članicami organizacije.
Poročilo Taxing Wages 2024 tako kaže, da se je povprečni davčni primež za samskega zaposlenega v članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) lani dvignil za 0,13 odstotne točke na 34,8 odstotka. Gre za drugo povečanje primeža zapored, v OECD pa pojasnjujejo, da je pomemben razlog za to tudi letos nominalna rast plač zaradi inflacije, zaradi katere zaposleni pogosto končajo v višjih razredih obdavčitve.
Obremenitev z davki in prispevki je bila še naprej najvišja v Belgiji, kjer je dosegla 52,7 odstotka. Sledile so Nemčija (47,9 odstotka), Avstrija (47,2 odstotka), Francija (46,8 odstotka), Italija (45,1 odstotka) in Finska (43,5 odstotka).
Slovenija na sedmem mestu
Na sedmem mestu pa je bila Slovenija s 43,3-odstotnim deležem davkov in prispevkov v strošku samskega zaposlenega s povprečno plačo. Povečanje primeža za 0,43 odstotne točke glede na 2022 je bilo v celoti posledica višje obremenitve z dohodnino, saj je vlada Roberta Goloba takoj na začetku mandata zaustavila razbremenitev plač z dvigovanjem splošne olajšave, ki jo je ob koncu mandata sprejela prejšnja parlamentarna večina.
Kljub krepitvi davčnega primeža Slovenija ni poslabšala položaja na lestvici, potem ko ga je lani ob padcu davčnega primeža v 2022 za eno mesto izboljšala.
52.785 dolarjev je povprečni strošek dela
Povprečni letni strošek dela za samskega zaposlenega je bil za Slovenijo tokrat izračunan pri 52.785 dolarjih (približno 48.200 evrih), pri čemer je bila številka glede na ostale države prilagojena po kupni moči.
Od te številke je 10,4 odstotka odpadlo na dohodnino, 19 odstotkov na prispevke delojemalca in 13,9 odstotka na prispevke delodajalca.
Najšibkejši davčni primež je v Čilu
Takoj za Slovenijo so se na lestvici uvrstile Portugalska (42,3 odstotka), Švedska z 42,1 odstotka in Slovaška z 41,2 odstotka. Povsem na dnu je bil Čile s 7,1 odstotka, sledili so Mehika (20 odstotkov), Nova Zelandija (21,1 odstotka), Izrael (23,2 odstotka) in Švica (23,5 odstotka).
Za Slovenijo OECD pri izračunu uporablja definicijo statističnega urada za povprečno plačo. Ta med drugim ne upošteva nadomestila za prehrano in prevoz na delo ter izplačil regresa, ki v Sloveniji predstavljajo kar pomemben del letnih prihodkov in so davčno ugodneje obravnavani. Ta detajl so v razpravah o obremenitvi plač nedavno izpostavili tudi na finančnem ministrstvu.
Pričakovati je nove obremenitve
Obenem pa se za prihodnja leta napovedujejo nove obremenitve plač. Dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje je tako že bilo preoblikovano v obvezni prispevek, ki bo verjetno v prihodnosti zasnovan progresivno. Zakon o dolgotrajni oskrbi vsebuje tudi napoved prispevka za dolgotrajno oskrbo, poznavalci pa npr. dvomijo, da bo izražene cilje pokojninske reforme mogoče uresničiti brez dviga pokojninskih prispevkov.
