SiolNET. Posel danes Novice
0,12

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Raziskava med zaposlenimi razkriva, kako pogoste so prevare v njihovi organizaciji

0,12

termometer

Heker, uporabnik interneta, kriminalec
Glede najpogostejših oblik prevar jih je največ, 17 odstotkov, poročalo o lažnih elektronskih sporočilih oz. phishingu. Sledijo kartične zlorabe (12 odstotkov), kraja gotovine iz blagajne (11 odstotkov) ter prevare prek telefona (deset odstotkov). Foto: Thinkstock

V povprečju so se v treh letih v organizacijah v zasebnem in javnem sektorju v Sloveniji zgodili nekaj več kot trije primeri prevar ali domnevnih prevar, kažejo danes predstavljeni izsledki raziskave družbe PwC. Da je v zadnjih treh letih v organizaciji prišlo do prevare oz. domnevne prevare, je sicer poročala dobra četrtina vprašanih.

Raziskavo o pogostosti prevar v javnem in zasebnem sektorju v Sloveniji je v prvi polovici novembra izvedel forenzični oddelek v PwC Slovenija. Anketo je izpolnilo 112 posameznikov, pri čemer jih je bila skoraj polovica iz organizacij, ki zaposlujejo več kot 250 ljudi, so pojasnili na današnji spletni predstavitvi izsledkov raziskave.

Da so se v obdobju treh let v povprečju zgodili nekaj več kot trije primeri prevar oz. domnevnih prevar, se direktorici forenzičnih storitev v podjetju PwC v Sloveniji Lauri Jekler zdi ta številka nizka. Je pa pri tem podatku precej odvisnega od tega, za kako veliko podjetje in kakšno vrsto prevare gre. "Recimo pri direktorski prevari, vdoru v elektronsko pošto, lahko že ena prevara močno škoduje podjetju, če pa govorimo o kartičnih prevarah ali kraji gotovine iz blagajne, pa so posledice manjše," je pojasnila.

Intenzivna nega Novice Poglejte, kako je videti dan na intenzivnem covidnem oddelku #video

Da do prevar ni prišlo, je ocenilo 30 odstotkov vprašanih

Med ključnimi ugotovitvami raziskave so izpostavili, da je dobra četrtina oziroma 27 odstotkov vseh anketiranih poročalo o pojavu oz. domnevnem pojavu prevar v zadnjih treh letih v podjetju, v katerem delujejo. Da do prevar ni prišlo, je medtem ocenilo 30 odstotkov vprašanih.

Ta podatek je nekoliko presenetil vodjo svetovalnega podjetja Grant Thornton Advisory Sandro Damijan. "Glede na to, da imamo porast števila prevar v organizacijah, se bojim, da se morda niso zavedali, da je do prevar prišlo, lahko pa imajo zelo dobre mehanizme za zaščito," je ocenila.

Ob tem je izpostavila pomen izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o prevarah. S tem se je strinjal tudi vodja oddelka za preprečevanje prevar v Novi KBM Aleš Ritonja, ki je ozaveščanje zaposlenih označil za najboljšo obliko preventive. Glede najpogostejših oblik prevar jih je največ, 17 odstotkov, poročalo o lažnih elektronskih sporočilih oz. phishingu. Sledijo kartične zlorabe (12 odstotkov), kraja gotovine iz blagajne (11 odstotkov) ter prevare prek telefona (deset odstotkov).

Po podatkih raziskave je bilo 60 odstotkov vseh zaznanih prevar oz. domnevnih predmet preiskave, 43 odstotkov pa jih je bilo odkritih v prvem mesecu, potem ko se je incident zgodil. Skoraj četrtina organizacij, 23 odstotkov, je bila po navedbah anketirancev v zadnjih treh letih žrtev kibernetskih napadov. Med najpogostejšimi incidenti je bila nedelujoča spletna stran, ta se je pojavila v 23 odstotkih primerov kibernetskih napadov.

Pri tem je 82 odstotkov vprašanih menilo, da je prijava prevare pomembna, 61 odstotkov pa jih je ocenilo, da mora organizacija ostro nastopiti proti prevarantom. Po drugi strani pa sedem odstotkov vprašanih prijavo prevare povezuje z nelojalnostjo organizaciji. Jeklerjevo je najbolj presenetil delež vprašanih, ki prijavo prevare vidi kot nelojalnost. Sama namreč prijavo prevare vidi kot dejanje lojalnosti. Razume pa, da bi lahko nekateri vprašani razumeli prijavo prevare kot nelojalnost, če bi bilo potrebno prijaviti vodstvo oziroma nadrejene.

Bojana Beović Novice Tudi Beovićeva dopušča možnost petega vala #video

Treba je spremeniti miselnost v družbi

Vodja notranje revizije v Hranilnici LON Matej Drašček je medtem ocenil, da je treba spremeniti miselnost v družbi. Dejstvo, da 39 odstotkov vprašanih meni, da ne bi bilo treba nad prevaranti ostro nastopiti, ga je zelo negativno presenetilo. Prav tako je opozoril, da je takšnih raziskav pri nas premalo. "Treba se je začeti o tem pogovarjati, odkrivati temeljne razloge in trende," je dejal.

Vodjo projektov v Transparency International Slovenia Sebastijana Peterko medtem preseneča podatek, da je skupno sedem odstotkov vprašanih ocenilo, da si prijavitelji želijo maščevanja zaradi osebnih razmer oz. si samo želijo pozornosti. Opaža namreč, da se v nekaterih državah žvižgači še vedno dojemajo nekoliko slabšalno, a se ta trend izboljšuje, družbeni vidik žvižgačev pa postaja vedno bolj jasen.

Kot najpogostejši motiv za prevaro so anketirani navedli pohlep, medtem ko so bile prevare najpogosteje odkrite na podlagi zunanjih namigov kupcev, dobaviteljev in konkurence, še kaže raziskava.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin