SiolNET. Posel danes Novice
7,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Naložba v umetnine boljša kot v delnice

7,13

termometer

Galerija
Foto: STA

V zadnjih mesecih je bilo v Sloveniji kar nekaj dražb umetnin, bolj živahen trg pri prodaji pa v zadnjih mesecih opažajo tudi galeristi. "Prodaja je višja, vendar je obisk manjši," pravi Emil Šarkanj, lastnik galerije Hest, ene največjih pri nas.

Po letih večjega ali manjšega mirovanja na trgu umetnin se je v prejšnjem letu začelo prebujanje z večjim številom dražb. Po zelo uspešni dražbi v Trsu, kjer se je izkupiček del slovenskih in evropskih slikarjev približal šestmestni številki, so se opogumili tudi Slovenci.

Ena najodmevnejših dražb je bila decembrska v Narodnem muzeju v Ljubljani, kjer so prodali nekaj del v vrednosti več kot sto tisoč evrov.


Na dražbi v Ljubljani prodali sliko za 35 tisoč evrov #video 


Se je zanimanje za umetnine povečalo tudi v galerijah?

V galeriji Hest, ki jo vodi Emil Šarkanj, se predstavlja od 30 do 40 umetnikov. V galeriji Hest, ki jo vodi Emil Šarkanj, se predstavlja od 30 do 40 umetnikov. Foto: Mediaspeed "Prodaja je v zadnjega pol leta krepko višja, kot je bila v zadnjih letih. Prodaja je višja, vendar je obisk manjši. To pomeni, da pridejo sliko v galerijo le kupit, manj pa je tistih, ki pridejo le gledat slike oziroma na sprehod po galeriji," pravi Emil Šarkanj, lastnik ene največjih galerij v Sloveniji, galerije Hest.

Šarkanj ima galeriji v Mariboru in Ljubljani, ki ju na mesec obišče okoli 800 ljudi, kar je manj kot pred desetimi leti. "Osebno mi je všeč, da nekdo pride in da se pogovarjamo o sliki. Ljudje imajo napačen občutek, da morajo potem kaj kupiti. Ni res. Naj pridejo na sprehod, v središču mesta je kar nekaj galerij," jih nagovarja Šarkanj.

Večina kupcev je stalnih strank, gre za zbiratelje, ki vedo kaj iščejo, pravi Šarkanj.

Podobno pravilo kot na nepremičninskem trgu

Po mnenju manjšega ljubljanskega galerista, ki noče biti imenovan, so zdaj cene umetnin na trgu realne, prodajajo pa se le dobre umetnine. "Velja pravilo kot v drugih panogah, dobra parcela in dobro stanovanje bosta vedno imela kupca. Tako je tudi pri umetninah. Podobno kot v tujini," pravi.

Ena po izkupičku najuspešnejših dražb umetnin v zadnjem času je potekala v Narodnem muzeju. Ena po izkupičku najuspešnejših dražb umetnin v zadnjem času je potekala v Narodnem muzeju. Foto: STA

Investicija v umetnino boljša kot v delnice

Šarkanj, ki ima galeriji v Mariboru in Ljubljani, večje povpraševanje po umetninah pripisuje koncu krize in ničelnim obrestnim meram na bankah.

"Verjetno nekateri dela kupujejo tudi kot investicijo. Če malo primerjam stanje pred desetimi leti in današnje, je naložba v umetnine še vedno boljša kot naložba v najboljše slovenske delnice. Umetninam so cene padle neprimerno manj kot delnicam," pravi Šarkanj.

Kako se izoblikuje cena?

"Višina cene za določeno delo je sestavljena iz več dejavnikov. V prvi vrsti kakovosti, potem pojavnosti in odmevnosti razstave, pa tudi všečnosti za širšo množico in tega, kje umetnik ustvarja. To je bilo v preteklosti še bolj pomembno. Bom malce zloben: nekateri avtorji lahko tudi desetkrat umrejo, pa jim cena ne bo nič narasla oziroma bo še padla, saj se ne bodo več nikjer pojavljali," meni Šarkanj.


Tožilci obupali nad kontroverznim cenilcem 


"Včasih se prav nasmejiš temu, kaj vse ljudje kupijo"

Čeprav je zanimanja za umetnine v zadnjem času več, to po mnenju sogovornikov še vedno ne dosega ravni pred desetimi, 15 leti.

Poslovnež Franc Riemer je sliko, vredno nekaj tisoč evrov, zastavil za milijonsko posojilo pri NLB. Poslovnež Franc Riemer je sliko, vredno nekaj tisoč evrov, zastavil za milijonsko posojilo pri NLB. Foto: Finance "Ker je trg tako majhen, v Sloveniji ne morejo preživeti ozko specializirane galerije. Za slab trg smo krivi vsi po malem – umetniki, galerije in država. Od države ne pričakujem, da bi karkoli dala zastonj, lahko pa bi pomagala s kakšnimi olajšavami pri nakupu umetnin oziroma s spodbudami za umetnike. Tako bi se lahko stanje na trgu izboljšalo," o mogočih rešitvah na področju trgovanja z umetninami razmišlja Šarkanj.

Slaba reklama za umetnine so tudi ponaredki, ki se znajdejo na trgu. Eden zadnjih in najbolj odmevnih primerov je pred kratkim dobil sodni epilog. Proti cenilcu umetnin Janezu Mesesnelu, ki je nekaj tisočakov vredno sliko v lasti konjiškega podjetnika Franca Riemerja ocenil na osem milijonov evrov (z njo je Riemer zavaroval posojilo pri NBL, banko pa naj bi odškodoval za več milijonov), je tožilstvo ustavilo pregon.

"Včasih se prav nasmejiš temu, kaj vse ljudje kupijo. Ko vidijo, da je nekaj znižano za 50 odstotkov, čeprav v resnici ni vredno nič, kar izgubijo razsodnost. Na trgu je kar nekaj ponaredkov, v galerijah manj. Kdaj kdo prinese kaj, kar je ponaredek. Pri likovnih delih je zelo pomembno, da veš, od kod izvirajo, kakšna je njihova zgodovina. Ni pa teh ponaredkov toliko, kolikor se v javnosti govori," je prepričan Šarkanj, ki se z galerijami ukvarja 28 let.

Slovensko delo preseglo milijon evrov

V Sloveniji likovna dela dosegajo ceno od 20 evrov pa do 25 tisoč evrov, sto tisoč evrov pa je zgornja meja, razlaga Šarkanj. "Najdražja prodana slika slovenskega umetnika so Konjički Zorana Mušiča, ki so jo na sredi 90. let prodali v Londonu. Z vsemi davščinami je cena presegla milijon evrov," o najdražji prodani sliki pravi Šarkanj.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin