Janez Janša
Četrtek, 4. 6. 2026, 9.06
5 dni, 9 ur
Janez Janša po prvi seji vlade razkril, kaj bodo storili že naslednji teden
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,72
"Začenja se novo obdobje razvoja in odgovornega upravljanja države. Vrednotno središče programa vlade predstavljajo družina, spoštovanje slovenske kulture, tradicije in osamosvojitve ter krepitev povezanosti," je po ustanovni seji vlade zapisal Janez Janša.
DZ je danes z 49 glasovi za in 30 proti potrdil ministrsko ekipo 16. slovenske vlade. Pod vodstvom premierja Janeza Janše bo delovala ekipa 15 ministric in ministrov. Vlado sestavljajo SDS, Demokrati ter trojček NSi, SLS in Fokus, podprli pa so jo tudi v Resni.ci in poslanca narodnih skupnosti. Nekdanji premier Robert Golob je posle že predal novemu predsedniku vlade Janezu Janši. Ta je po ustanovni seji nove vlade sporočil, da bodo vse opozicijske stranke že prihodnji teden prejele vabilo k partnerstvu za razvoj. Na seji je vlada sicer že povlekla prve kadrovske poteze.
22.44 Vlada na ustanovni seji v več menjav vodstev vladnih uradov
21.48 Sebastjan Jeretič prevzema vodenje Urada za komuniciranje
21.45 Nova vlada je zamenjala šefa policije in Sove
20.55 Janša po ustanovni seji vlade: Vsi bodo dobili vabilo k partnerstvu za razvoj
19.20 Po imenovanju ministrov bodo v DZ prišli štirje nadomestni poslanci
19.15 Premier Janša prevzel posle od predhodnika Goloba
18.50 Pirc Musar ob izvolitvi nove vlade čestitala Janši ter ministricam in ministrom
17.30 To so ministri in ministrice četrte vlade Janeza Janše
17.29 Slovenija ima novo vlado!
16.24 V opoziciji kritike na račun koalicijske pogodbe, v koaliciji na račun dela odhajajoče vlade
14.30 Golob in Janša z različnimi pogledi na normalnost v državi
13.45 Opozicija novo vlado poziva, naj ne odpira ideoloških bojev
13.14 V koalicijskih strankah podpirajo ministrske kandidate
12.12 Spregovoril tudi Golob
10.27 Janša: V vsakem primeru bo jutri nov dan, vendar bodo tudi po tem dnevu dovoljene sanje
10.12 Poslanke Svobode v tožbo Stevanovića zaradi izjav o svojem vedenju
9.22 Seja se je začela burno: poslanke zahtevale opravičilo
9.08 Pred poslankami in poslanci potrjevanje četrte Janševe ministrske ekipe
22.44 Vlada na ustanovni seji v več menjav vodstev vladnih uradov
Vlada Janeza Janše je na ustanovni seji razrešila več direktorjev vladnih služb in uradov in na njihova mesta imenovala vršilce dolžnosti. Podpredsednika vlade bosta sicer prvaka koalicijskih partneric, predsednik Demokratov Anže Logar in predsednik NSi Jernej Vrtovec. Na mesto generalne sekretarke vlade se vrača Janja Garvas.
Garvas je vodila generalni sekretariat tretje vlade Janeza Janše, pred tem pa je bila namestnica generalnega sekretarja vlade. V času nakupa stavbe na Litijski je na ministrstvu za pravosodje vodila službo za finance in proračun.
S položaja direktorja vladnega urada za informacijsko varnost je vlada razrešila Uroša Sveteta in za vršilca dolžnosti imenovala Nika Gamulina, in sicer do imenovanja novega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 4. decembra 2026. Gamulinovo ime se je v javnosti pojavilo, ko je pred volitvami komentiral pristnost anonimno objavljenih posnetkov.
1. redna seja vlade RS.
Danico Gruden Polak je vlada razrešila s položaja direktorice urada za narodnosti in za vršilca dolžnosti imenovala Gregorja Periča, nekdanjega poslanca SMC, ki je pozneje prestopil v SDS.
Matejo Lekan-Štrukelj pa je vlada imenovala za vršilko dolžnosti direktorice službe vlade za zakonodajo.
Vsi vršilci dolžnosti so imenovani za čas do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 4. decembra.
Vlada je imenovala tudi vršilce dolžnosti generalnih sekretarjev v devetih ministrstvih, in sicer Grego Kordeža v ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, Majo Čepin v ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, Majo Kocjan v ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, Vido Borovinšek v ministrstvu za okolje in prostor, Andreja Grdiša v ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, Benedikta Jeranka v ministrstvu za kmetijstvo, Andrejo R. Megušar v ministrstvu za kulturo, Roka Zupančiča v ministrstvu za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj in Tomaža Mlinariča v ministrstvu za obrambo.
Vlada je danes tudi izdala soglasje ministru za izobraževanje, znanost in mladino Borutu Rončeviću za opravljanje raziskovalnega dela na javnem raziskovalnem zavodu Rudolfovo, vendar ne več kot osem ur skupnega tedenskega obsega dopolnilnega dela.
Ob imenovanju državnih sekretarjev v ministrstvu za zunanje zadeve in za pravosodje je vlada oblikovala predloga, da se Tamaro Weingerl Požar s 16. junijem odpokliče z dolžnosti izredne in pooblaščene veleposlanice v Grčiji in na Cipru, Stanislava Raščana s 4. junijem z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Slovaškem, Gašperja Dovžana pa z 11. junijem z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Hrvaškem. Predloge bodo posredovali predsednici republike skupaj s predlogom za spremembo datuma odpoklica novega ministra za pravosodje Mihaela Zupančiča z dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika na Danskem. Pirc Musar ga je namreč odpoklicala z 31. julijem, vlada pa je oblikovala predlog, da se ga odpokliče s 3. junijem, torej za nazaj.
Kot je po seji vlade komentiral Anže Logar, bi morala namreč predlog sprejeti že vlada Roberta Goloba, a ga je iz njemu neznanih razlogov umaknila z dnevnega reda.
21.48 Sebastjan Jeretič prevzema vodenje Urada za komuniciranje
Vlada je za v. d. direktorja urada za komuniciranje imenovala Sebastjana Jeretiča, izkušenega strokovnjaka za komuniciranje in političnega komentatorja, je za STA potrdil Jeretič. V času prejšnje vlade je urad vodila Petra Bezjak Cirman.
Jeretič na spletni strani svojega svetovalnega podjetja Neurovirtu o sebi napiše, da je doktor znanosti s področja politologije z dolgoletnimi izkušnjami na področju strateškega in komunikacijskega svetovanja. Znanstveno se ukvarja predvsem s psihologijo odločanja, kjer je posebej pomembna tema odločanje volivcev.
21.45 Nova vlada je zamenjala šefa policije in Sove
Znane so prve kadrovske poteze nove vlade Janeza Janše. Vlada je na ustanovni seji razrešila generalnega direktorja policije Damjana Petriča in za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala Danijela Lorbeka. Vlada je s položaja direktorja Slovenske obveščevalno–varnostne agencije (Sova) razrešila tudi Joška Kadivnika in za direktorja (ponovno) imenovala Janeza Stuška. Zamenjala je tudi direktorja Fursa Petra Gruma - kot vršilec dolžnosti ga bo nasledil Janko Preac.
20.55 Janša po ustanovni seji vlade: Vsi bodo dobili vabilo k partnerstvu za razvoj
Premier Janez Janša je po ustanovni seji vlade na omrežju X zapisal, da so pred ministrsko ekipo v tem mandatu veliki izzivi in pomembne odločitve za prihodnost Slovenije. Ob tem pa je napovedal, da bodo vse opozicijske stranke že prihodnji teden prejele vabilo k partnerstvu za razvoj.
"Začenja se novo obdobje razvoja in odgovornega upravljanja države. Vrednotno središče programa vlade predstavljajo družina, spoštovanje slovenske kulture, tradicije in osamosvojitve ter krepitev povezanosti," je zapisal Janša.
Pred ministrsko ekipo so v tem mandatu veliki izzivi in pomembne odločitve za prihodnost Slovenije. Začenja se novo obdobje razvoja in odgovornega upravljanja države. Vrednotno središče programa vlade predstavljajo družina, spoštovanje slovenske kulture, tradicije in… pic.twitter.com/ShFOJsqwE4
— Janez Janša (@JJansaSDS) June 4, 2026
Dodal je, da v novi vladi verjamejo v moč sodelovanja in skupnega dela za blaginjo države. "Roko sodelovanja ponujamo vsem, ki presegajo dnevno politiko in želijo lepšo prihodnost Slovenije," je zapisal ob napovedi, da bo že prihodnji teden poslal strankam opozicije vabilo k partnerstvu za razvoj.
Prve kadrovske poteze
Na ustanovni seji vlade so sicer po pričakovanjih imenovali več državnih sekretarjev. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je v izjavi po seji tako navedel, da bosta državna sekretarja na njegovem ministrstvu Tomaž Žagar in Damijan Jaklin. Novi minister za zunanje zadeve Tone Kajzer pa je potrdil, da bosta državna sekretarja na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Stanislav Raščan in Tamara Weingerl Požar.
Na vprašanja o menjavi vodstev Sove in policije pa je minister za gospodarstvo Anže Logar pritrdil, da so imeli na dnevnem redu "običajne kadrovske menjave". O imenih ni govoril.
Kot smo danes že poročali, naj bi policijo po novem vodil Danijel Lorbek, Sovo Janez Stušek, Gregor Majcen naj bi bil resen kandidat za šefa vojaških obveščevalcev, dolgoletni minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pa bo delovno mesto dobil v kabinetu novega predsednika vlade Janeza Janše.
19.20 Po imenovanju ministrov bodo v DZ prišli štirje nadomestni poslanci
Po imenovanju ministrov bodo v DZ prišli štirje nadomestni poslanci. Dozdajšnjo poslanko SDS Suzano Lep Šimenko bo glede na volilni izid volitev v DZ nadomestil Luka Simonič, dozdajšnja poslanca NSi, SLS in Fokus Jerneja Vrtovca in Janeza Ciglerja Kralja pa Andrej Černigoj in Janez Beja, dozdajšnjega poslanca Demokratov Tadeja Ostrca pa Marko Kušar.
Lep Šimenko je bila danes imenovana za ministrico brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vrtovec je postal minister za infrastrukturo in energetiko, Cigler Kralj minister za kmetijstvo, Ostrc pa minister za zdravje.
Trem članom nove vlade bo prenehala tudi funkcija, ki jo imajo v posameznih delovnih telesih DZ. Cigler Kralj tako ne bo več podpredsednik odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, Lep Šimenko ne bo več podpredsednica odbora DZ za finance, Ostrc pa ne bo več niti podpredsednik odbora DZ za zdravje niti član komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Funkcije v odborih DZ jim bodo prenehale, ko se bo DZ s tem seznanil na seji, je po potrditvi nove vlade povedal predsednik DZ Zoran Stevanović.
Novega predsednika vlade in prvaka SDS Janeza Janšo je po izvolitvi za mandatarja prejšnji teden v poslanskih klopeh že nasledila Maruša Babnik.
19.15 Premier Janša prevzel posle od predhodnika Goloba
Dosedanji premier in prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je danes predal posle svojemu nasledniku, prvaku SDS Janezu Janši. Ob tem je dejal, da si želi, da država ostane v dobri kondiciji, Janši pa je zaželel vse dobro. Janša se je predhodniku zahvalil za tisto, kar je vlada storila dobrega. Ob tem si je zaželel tudi sodelovanja.
Golob je Janši ob primopredaji čestital ob oblikovanju 16. slovenske vlade ter za "prevzem odgovornosti za našo skupnost, našo skupno državo".
Pri tem mu je zaželel srečo, "dosti modrosti, preudarnosti in verjamem, da bo glede na njegove izkušnje to zmogel".
Janša se je Golobu zahvalil za čestitke in dobre želje ter vrnil zahvalo "bivšemu predsedniku vlade in vladi v celoti za stvari, ki so bile dobro narejene, nekoliko manj pa za tisto, kar je šlo v napačno smer, ampak to bomo popravljali".
Ocenil je, da je Slovenija danes varna in stabilna država, "in to je tisto, na kar smo vsi tisti, ki smo štiri leta vodili državo, najbolj ponosni". "Da jo zapuščamo kot skupnost, v kateri je lepo živeti, v kateri se vsi dobro počutimo, in kot skupnost, ki ima pred sabo svetlo prihodnost. Jaz si želim, da tako tudi ostane, da se ves čas zavedamo, da gre za državo, ki nam ostaja, čeprav se vlade menjamo. Na koncu naši otroci živijo in bodo živeli še naprej v tej isti skupni državi," je dejal.
Prepričan je, da je danes država v dobri kondiciji. "In jaz si samo želim, da bo tako tudi, ko jo bomo prevzeli nazaj," je spodbodel svojega naslednika in velikega političnega tekmeca.
Janša se je Golobu zahvalil za čestitke in dobre želje ter vrnil zahvalo "bivšemu predsedniku vlade in vladi v celoti za stvari, ki so bile dobro narejene, nekoliko manj pa za tisto, kar je šlo v napačno smer, ampak to bomo popravljali".
Kot je dejal, je njuna primopredaja poslov šele začetek, ministrice in ministri bodo prevzemali posle po resorjih večinoma v petek. "Potem bo narejena neka ocena stanja," je napovedal.
"Strinjam se pa s tem, da je pred Slovenijo lahko dobra prihodnost pod pogojem, da bomo sposobni izkoriščati vse potenciale in da bomo pri tem sodelovali," je poudaril novi premier.
18.50 Pirc Musar ob izvolitvi nove vlade čestitala Janši ter ministricam in ministrom
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes ob izvolitvi nove vlade čestitala premierju Janezu Janši ter ministricam in ministrom. Kot je zapisala na družbenem omrežju X, si želi konstruktivnega sodelovanja, ki pa mora temeljiti na spoštovanju ustavnega reda, vladavine prava in neoviranem zagotavljanju delovanja neodvisnih institucij.
"Prav tako mora biti naše skupno delovanje zavezano varovanju človekovih pravic za vse ter spoštljivemu medsebojnemu dialogu – tudi takrat, ko se v pogledih razlikujemo," je dodala.
"Samo s takšnim pristopom lahko krepimo zaupanje ljudi v državo, njene institucije in demokracijo," je še navedla.
17.30 To so ministri in ministrice četrte vlade Janeza Janše
Na tej povezavi preberite seznam vseh ministrov in ministric nove vlade, ki jo bo vodil premier Janez Janša. Največji koalicijski stranki SDS je pripadlo sedem resorjev, NSi in Fokus pet ministrstev – SLS, preostali del "trojčka", nima ministra ali ministrice –, Demokrati pa bodo vodili tri ministrstva. Glede na zakon o vladi bo v ekipi novega premierja Janeza Janše 15 ministrov, od tega bo eden brez resorja. Vlado so na glasovanju podprli tudi v Resni.ci in poslanca narodnih skupnosti.
Iz kvote stranke SDS bodo ministrska mesta zasedli Andrej Šircelj kot minister za finance, Franci Matoz kot minister za notranje zadeve in javno upravo, Tone Kajzer kot minister za zunanje in evropske zadeve, Borut Rončević kot minister za izobraževanje, znanost in mladino, Polona Rifelj kot ministrica za okolje in prostor, Ignacija Fridl Jarc kot ministrica za kulturo ter Suzana Lep Šimenko, ki bo kot ministrica brez resorja pristojna za vodenje urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Premier Janša je prevzel posle od predhodnika Goloba.
Iz kvote strank NSi, SLS in Fokus (pri čemer iz SLS ne prihaja noben od ministrov), bodo v vladi sedeli ministri za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec, za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, za obrambo Valentin Hajdinjak, za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs ter za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič.
Ministri iz kvote stranke Demokrati pa bodo Anže Logar, ki bo vodil ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, Tadej Ostrc, ki bo vodil ministrstvo za zdravje, ter Mihael Zupančič, ki bo vodil ministrstvo za pravosodje.
16. vlada Republike Slovenije.
17.29 Slovenija ima novo vlado!
Za ministrsko ekipo novega premierja Janeza Janše je na današnji seji v Državnem zboru glasovalo 49 od 79 navzočih poslancev, proti pa jih je bilo 30. To pomeni, da ima Slovenija novo vlado, ki jo bo še četrtič v zgodovini vodil prvak stranke SDS Janez Janša. Ustanovna seja vlade bo še nocoj.
Ministri so v DZ že prisegli, sledila pa je primopredaja poslov med zdaj že nekdanjim premierjem Robertom Golobom in novim predsednikom vlade Janezom Janšo. Nato je na vrsti ustanovna seja vlade, na kateri je pričakovati tudi že nekaj kadrovskih potez.
🇸🇮 Prisegla je 16. Vlada Republike Slovenije pod vodstvom predsednika vlade @JJansaSDS. Sestavlja jo 15 ministric in ministrov, ki bodo v mandatu 2026 - 2030 delali za uspešno Slovenijo. pic.twitter.com/ezlFzSPeD3
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) June 4, 2026
16.24 V opoziciji kritike na račun koalicijske pogodbe, v koaliciji na račun dela odhajajoče vlade
Razpravo o kandidatih za ministre na seji DZ zaznamuje tudi dvoboj med koalicijo in opozicijo o stanju v državi. V opoziciji so kritični do koalicijske pogodbe in ministrskih kandidatov. V koaliciji izpostavljajo nekatere po njihovem mnenju sporne prakse odhajajoče vlade. Premier Janez Janša pa je opoziciji ponudil roko sodelovanja.
Janša je v odzivu na razprave opozicijskih poslancev dejal, da želi nova vlada izboljšati stanje tam, kjer ni dobro. Za sorazmerno dobro kakovost življenja v Sloveniji sta po njegovih besedah v povprečju kot faktorja stabilnosti zaslužna gospodarstvo in lokalna samouprava. Občinam je treba dati status, ki ga imajo po ustavi, je dejal.
Kot je spomnil, so v volilni kampanji zato predlagali umestitev davčnega sidra v ustavo, znotraj katerega bi fiksirali delež bruto domačega proizvoda, ki se porabi na lokalni ravni. Tako bi lokalna samouprava dobila tudi ustavno zagotovljeno finančno neodvisnost, je poudaril.
Janez Janša se ne strinja z nasprotniki interventnega zakona za razvoj Slovenije, saj ta strukturno izboljšuje poslovno okolje in potencialno omogoča, da gospodarstvo zadiha in bo več tujih investicij. Koalicija po njegovih besedah ponuja roko tudi opoziciji, da si v okviru partnerstva za uspešno Slovenijo prizadevajo za boljše rezultate skupaj.
Po njegovem mnenju dozdajšnja vlada idealizira finančno stanje Slovenije. Pri tem je omenil ugotovitve fiskalnega sveta, po katerih je v državnem proračunu v prvih petih mesecih letošnjega leta nastalo 900 milijonov evrov primanjkljaja, medtem ko je v enakem obdobju lani primanjkljaj znašal 550 milijonov evrov. Prihodki so se medletno povečali za 11,6 odstotka, odhodki pa za 16 odstotkov, in to zlasti zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju, je bil kritičen. "Ugodne bonitetne ocene bodo postale preteklost," je napovedal.
Število zaposlenih se je v sektorju država po njegovih besedah od leta 1995 do konca lanskega leta zvišalo za 70 tisoč na 193 tisoč, pri čemer nekateri med njimi delajo stvari, ki jih ne potrebujemo. Ta rast zaposlenih je danes velik problem med drugim zaradi plačne reforme v javnem sektorju, s katero se je popuščalo sindikatom in se ustvarilo uravnilovko, medtem ko nesorazmerja niso bila odpravljena. "Vse to je bilo nepremišljeno in naredila se je velika škoda," je izpostavil.
V administraciji se je število zaposlenih zvišalo, v gospodarstvu pa so potrebovali delavce, a potrebne delovne sile ni bilo, zato so jo morali iskati v tujini, je spomnil. Zaposlovanje tujih delavcev pa po njegovih navedbah potegne za seboj združevanje družin in s tem na primer težave v šolstvu.
V administraciji se je število zaposlenih zvišalo, v gospodarstvu pa so potrebovali delavce, a potrebne delovne sile ni bilo in so jo morali iskati v tujini, je spomnil. Zaposlovanje tujih delavcev pa po njegovih navedbah potegne za seboj združevanje družin in s tem na primer težave v šolstvu.
Ne more pristati na tezo, da državo prevzemajo v idealnem stanju. Prav tako se ne strinja z nasprotniki interventnega zakona za razvoj Slovenije, saj ta strukturno izboljšuje poslovno okolje in potencialno omogoča, da gospodarstvo zadiha in bo več tujih investicij. Koalicija po njegovih besedah ponuja roko tudi opoziciji, da si v okviru partnerstva za uspešno Slovenijo prizadevajo za boljše rezultate skupaj.
V razpravi pred Janševim nastopom je poslanec SDS Andrej Poglajen izpostavil, da nova koalicija prevzema državo, v kateri se glede na zadnje napovedi mednarodnih ustanov napoveduje gospodarska rast, nižja od dveh odstotkov. "Če lahko rečemo, da smo bili zadnja štiri leta v obdobju vladanja sloganov in pamfletov, je zdaj čas, da se spustimo na realna tla," je poudaril.
Po mnenju Poglajna potrebuje Slovenija na področju gospodarstva temeljite spremembe, ob čemer je med drugim izpostavil področja davčne politike in politike plač. Prepričan je tudi, da se bodo z novo vlado zgodile spremembe v načinu delovanja vlade in razumevanja, "kaj bi država in vlada morali biti, kaj sta in kako bosta delovali".
Po mnenju poslanke Mateje Čalušić (Svoboda) je koalicijska pogodba na področju kmetijstva izredno skromna. Kritična je bila tudi do kandidata za ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja (NSi), ki je po njeni oceni na zaslišanju pred matičnim odborom DZ pokazal šibko znanje.
Meni, da Cigler Kralj ne bo odpiral pravih vprašanj za prihodnost kmetijstva, temveč bo "njegova ideja v strogem v sozvočju s prevladujočimi govorci nekaterih, ne vseh, kmetijskih organizacij". Glede predstavitev ministrskih kandidatov pred resornimi odbori pa je ocenila, da so bili to "prosti spisi, napisani iz ene pisarne. Tako bo vodena tudi večina ministrstev," je menila.
Poslanec Martin Mikolič (NSi, SLS in Fokus) je zadovoljen, da bo Slovenija z novo vlado dobila "optimalno" število ministrstev. Ob tem je bil kritičen do odhajajoče koalicije, ki je pred štirimi leti njihovo število povečala, to pa je bila zelo slaba rešitev, je ocenil. Reorganizacijo ministrstev vidi kot dobro rešitev, poudaril je tudi pomen decentralizacije.
"V hramu demokracije smo, pa je bila ta v času oblikovanja koalicije v nastajanju kršena že vsaj dvakrat," pa je poudarila poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj. Prvič se je to po njenem zgodilo s sprejemom zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Drugi poskus omejevanja demokracije pa vidi pri izvedbi zaslišanj kandidatov pred resornimi odbori v DZ, na katerih se je zgodilo pretirano omejevanje razprave, je opozorila.
Kot je opozorila, je bilo omejevanje razprave zelo očitno na odboru DZ za zdravstvo, "čeprav je zdravstvo področje, ki ljudi najbolj zanima". Kritična je bila tudi do kandidata za pravosodnega ministra, ki po njeni oceni ni podal dovolj odgovorov, kako se bo spopadel z izzivi v pravosodju.
Brecelj se je v kritiki glede omejevanja razprave v DZ pridružila Andreja Katič iz vrst SD. Kot je opozorila, smo bili še pred oblikovanjem vlade priča izključevanju strokovnih razprav in socialnega dialoga, grožnjam nevladnikom, zastraševanju sindikatov in zlorabi določil glede razpisa referenduma. Slovenija je demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo. Država pa varuje človekove pravice in temeljne svoboščine in vsi smo pred zakonom enaki, je poudarila Katič.
Ne more pristati na tezo, da državo prevzemajo v idealnem stanju. Prav tako se ne strinja z nasprotniki interventnega zakona za razvoj Slovenije, saj ta strukturno izboljšuje poslovno okolje in potencialno omogoča, da gospodarstvo zadiha in bo več tujih investicij. Koalicija po njegovih besedah ponuja roko tudi opoziciji, da si v okviru partnerstva za uspešno Slovenijo prizadevajo za boljše rezultate skupaj.
V razpravi pred Janševim nastopom je poslanec SDS Andrej Poglajen izpostavil, da nova koalicija prevzema državo, v kateri se glede na zadnje napovedi mednarodnih ustanov napoveduje gospodarska rast, nižja od dveh odstotkov. "Če lahko rečemo, da smo bili zadnja štiri leta v obdobju vladanja sloganov in pamfletov, je zdaj čas, da se spustimo na realna tla," je poudaril.
Po mnenju Poglajna potrebuje Slovenija na področju gospodarstva temeljite spremembe, ob čemer je med drugim izpostavil področja davčne politike in politike plač. Prepričan je tudi, da se bodo z novo vlado zgodile spremembe v načinu delovanja vlade in razumevanja, "kaj bi država in vlada morali biti, kaj sta in kako bosta delovali".
Po mnenju poslanke Mateje Čalušić (Svoboda) je koalicijska pogodba na področju kmetijstva izredno skromna. Kritična je bila tudi do kandidata za ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja (NSi), ki je po njeni oceni na zaslišanju pred matičnim odborom DZ pokazal šibko znanje.
Meni, da Cigler Kralj ne bo odpiral pravih vprašanj za prihodnost kmetijstva, temveč bo "njegova ideja strogo v sozvočju s prevladujočimi govorci nekaterih, ne vseh, kmetijskih organizacij". Glede predstavitev ministrskih kandidatov pred resornimi odbori pa je ocenila, da so bili to "prosti spisi, napisani iz ene pisarne. Tako bo vodena tudi večina ministrstev," je menila.
Poslanec Martin Mikolič (NSi, SLS in Fokus) je zadovoljen, da bo Slovenija z novo vlado dobila "optimalno" število ministrstev. Ob tem je bil kritičen do odhajajoče koalicije, ki je pred štirimi leti njihovo število povečala, to pa je bila zelo slaba rešitev, je ocenil. Reorganizacijo ministrstev vidi kot dobro rešitev, poudaril je tudi pomen decentralizacije.
"V hramu demokracije smo, pa je bila ta v času oblikovanja koalicije v nastajanju kršena že vsaj dvakrat," pa je poudarila poslanka Levice in Vesne Tina Brecelj. Prvič se je to po njenem zgodilo s sprejemom zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Drugi poskus omejevanja demokracije pa vidi pri izvedbi zaslišanj kandidatov pred resornimi odbori v DZ, na katerih se je zgodilo pretirano omejevanje razprave, je opozorila.
Kot je opozorila, je bilo omejevanje razprave zelo očitno na odboru DZ za zdravstvo, "čeprav je zdravstvo področje, ki ljudi najbolj zanima". Kritična je bila tudi do kandidata za pravosodnega ministra, ki po njeni oceni ni podal dovolj odgovorov, kako se bo spopadel z izzivi v pravosodju.
Brecelj se je v kritiki glede omejevanja razprave v DZ pridružila Andreja Katič iz vrst SD. Kot je opozorila, smo bili še pred oblikovanjem vlade priča izključevanju strokovnih razprav in socialnega dialoga, grožnjam nevladnikom, zastraševanju sindikatov in zlorabi določil glede razpisa referenduma. Slovenija je demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo. Država pa varuje človekove pravice in temeljne svoboščine in vsi smo pred zakonom enaki, je poudarila Katič.
14.30 Golob in Janša z različnimi pogledi na normalnost v državi
Premier v odhajanju Robert Golob je strnil zapuščino štirih let in med drugim dejal, da je najbolj ponosen na to, da so v državo vrnili normalnost, stabilnost in mir. V razpravi je nanizal več projektov svoje vlade v odhodu. "Prepričan sem, da je prejšnji mandat naši družbi, naši skupnosti pripeljal dve vrednoti: na eni strani stabilnost, na drugi strani mir," je dejal Golob. Šef Svobode Golob kot mir med drugim razume dostojno preživljanje starosti. Zatrdil je, da so zato "poskrbeli za položnice v domovih za starejše, da si jih lahko privošči vsak, tudi z minimalno zajamčeno pokojnino". Kot mir razume, da si lahko vsak, ki dela, zasluži dostojno plačilo, kar pomeni, da plače rastejo hitreje od inflacije. Prav tako kot mir razume, da lahko mladi načrtujejo svoj dom, zato si želi, da bi nova vlada nadaljevala njihovo stanovanjsko politiko.
Mir pa po Golobovih besedah pomeni tudi dosledno zagovarjanje mednarodnega prava, ki pa ne dovoljuje dvojnih meril. "Če veljajo ena merila za Ukrajino, ki smo jo podpirali, ker je žrtev agresije, potem veljajo enaka merila tudi za Palestino," je dejal. Pri tem je poudaril še, da kršenje mednarodnega prava ne more biti nacionalni interes nobene države na svetu. Ravno mednarodno pravo je tisto, ki narodom, kot je slovenski, ki je bil večkrat žrtev svojih večjih sosedov, po njegovih besedah nudi varnost.
Izpostavil je tudi neodvisnost institucij. Kot je dejal, se neodvisnost sodstva začne s tem, da so sodniki dobro plačani. Zatrdil je, da je vladi v odhodu to uspelo s plačno reformo za javni sektor, čeprav so sprva mislili, da je bližnjica posebno nagrajevanje sodnikov. "Ne podirajte enotnega plačnega sistema samo zato, ker mislite, da je ena skupina deprivilegirana. Če boste posegali v enotni plačni sistem, potem posegajte preko Ekonomsko-socialnega sveta, preko socialnega dialoga in pridite do teh rešitev s konsenzom," je Golob pozval Janšo.
Predlagatelj ministrskih kandidatov Janez Janša je Golobu v kratki repliki odgovoril, da si pojma normalnosti in dostojnosti sicer razlagajo različno. "Mi ne bomo čistili 'golobistov', tako kot ste vi čistili 'janšiste', ker mislimo, da na ta način nikamor ne pridemo. Bomo pa presejali in ločili dobro od slabega in na dobrem gradili, slabe ukrepe pa bomo odpravljali ali popravljali," je napovedal Janša.
Prav tako si drugače razlagajo pojem odgovornosti, je dejal in bil kritičen, da vlada med opravljanjem tekočih poslov ni zastopala države na pomembnih mednarodnih srečanjih, med drugim je izpustila neformalni vrh EU na temo večletnega proračuna Unije. Janša je tako dejal, da zaradi obveznosti sam ne bo v celoti spremljal današnje seje. Ob tej priložnosti je pozval k enotnemu in dostojnemu praznovanju 35-letnice samostojnosti Slovenije.
13.45 Opozicija novo vlado poziva, naj ne odpira ideoloških bojev
V opozicijskih strankah Svoboda, SD ter Levica in Vesna so v predstavitvah stališč do predloga imenovanj ministrske ekipe premierja Janeza Janše na seji DZ novi vladi med drugim očitali namero po poglabljanju javnega primanjkljaja in privatizaciji zdravstva ter pomanjkanje socialnega dialoga. Novo vlado pozivajo, naj ne odpira ideoloških bojev.
"Slovenija ni plen, ki se ga razdeli med prijatelje in financerje. Ni oder za ideološke predstave, ni prostor za stare zamere, še manj pa ni bankomat za ozke interesne skupine. Slovenija smo skupnost," je poudaril vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic.
Pričakuje, da bo vlada delala za ljudi, ne proti njim. "Če boste predlagali dobre ukrepe in jih še izboljšali, bomo to znali in zmogli priznati, a če boste razgrajevali socialno državo, slabšali položaj ljudi, privatizirali javne servise, odpirali ideološke fronte in državo razumeli kot plen, potem ne pričakujte tišine, temveč glasen, jasen in odločen upor," je napovedal Sajovic.
Poslanko SD Meiro Hot skrbijo napovedi nove vlade o davčnih razbremenitvah in obsežnih posegih v javne sisteme, kot sta zdravstvo in šolstvo. V SD so zaskrbljeni tudi zaradi odnosa nove koalicije do socialnega dialoga, svobode medijev in vladavine prava. Podpirajo pa napovedi nove koalicije o uvedbi brezplačnih vrtcev, pokrajin in kulturnih bonov za mlade.
Hot se je dotaknila zaslišanj ministrskih kandidatov na odborih, še posebno kritična je bila do združitve resorja za gospodarstvo in delo. Po njenih besedah še vedno ni jasno, kdo bo odgovoren za socialne in delavske pravice, pa tudi v čigavi pristojnosti bodo pokojninski sistem in položaj invalidov. Prav tako je nepojasnjeno, katere vsebine v šolah naj bi bile ideološke.
"Slovenija ni plen, ki se ga razdeli med prijatelje in financerje," je dejal Sajovic.
"Poraja se nam tudi pomislek, ali je bilo imenovanje kandidatk in kandidatov povezano zgolj z njihovim strokovnim delom ali pa so bili morda izbrani predvsem zaradi svoje politične lojalnosti," je še dejala Hot.
Po besedah poslanke SD je parlamentarna matematika po volitvah privedla do manjšinske vlade s podporo nekaterih strank, ki so pred volitvami nastopale z drugačnimi sporočili in obljubami, da ne bodo omogočile vlade, ki se bo danes konstituirala.
Vodja poslanske skupine Levica in Vesna in podpredsednik vlade v odhodu Luka Mesec je med drugim navedel, da je treba v Sloveniji dvigniti produktivnost, zmanjšati čakalne vrste v zdravstvu, rešiti zastoje v prometu in stanovanjski trg. "Vprašanje, ki si ga mora bodoča vlada zastaviti, pa je, ali se bo teh problemov konstruktivno lotila, ali bomo videli predvsem ideološke spore, ali bomo videli predvsem ukrepe, ki zgrešijo svoje cilje," je dejal.
Mesec tudi zaradi predloga zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije ni optimističen. Namesto konsolidacije javnih financ ustvarja namreč eno milijardo primanjkljaja in razbremenjuje bogate, meni.
Poleg tega po njegovih besedah pušča denar iz javne blagajne v zasebni sektor, kar pomeni, da bo za javno zdravstvo denarja manj. "Ko ima kdo resne težave, gre v Univerzitetni klinični center, tam operirajo srce, tam zdravijo raka in tako naprej," je dejal Mesec, ki je v predstavitvi nanizal več projektov vlade v odhodu. Dodal je, da slika Slovenije nikakor ni tako črna, kot jo slika premier Janez Janša.
Poudaril je, da vlada Roberta Goloba ni dokončala vseh projektov, denimo v zdravstvu in na področju stanovanje politike. "Smo pa bili prva reformna vlada po več kot 15 letih," je še zatrdil Mesec.
13.14 V koalicijskih strankah podpirajo ministrske kandidate
V poslanskih skupinah SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokratov so na seji DZ izrazili podporo ministrskim kandidatom četrte vlade prvaka SDS Janeza Janše. Med ključne prioritete nove ministrske ekipe med drugim postavljajo boj proti korupciji, močnejše gospodarstvo, krajše čakalne dobe, pa tudi debirokratizacijo in bolj enakomeren razvoj Slovenije.
V poslanski skupini SDS verjamejo, da je predsednik vlade Janez Janša izbral odlično ekipo ministrov, s katero bo delal za uspešno Slovenijo. "Veselimo se strokovnih, izkušenih in operativnih ministrov in ministric. Ti se niso izkazali le na nedavnih zaslišanjih na sejah matičnih delovnih teles, ampak o njihovih veščinah in kompetencah govorijo tudi izjemni dosedanji dosežki na njihovih poklicnih poteh," je izpostavila vodja poslanske skupine Jelka Godec.
Jelka Godec je spomnila, da so se v koaliciji dogovorili za 20 temeljnih izhodišč in 35 strani dolgo koalicijsko pogodbo, ob tem pa naštela več ciljev, za katere si bodo prizadevali.
Spomnila je, da so se v koaliciji dogovorili za 20 temeljnih izhodišč in 35 strani dolgo koalicijsko pogodbo, ob tem pa naštela več ciljev, za katere si bodo prizadevali. Kot je poudarila, je njihov cilj Slovenija kot visoko razvita, konkurenčna in socialno odgovorna država, ki temelji na znanju, inovacijah, pravičnosti in visoki kakovosti življenja. Pa tudi država, ki spoštuje dostojanstvo vsakega človeka in ki vsakomur omogoča, da v varnem okolju razvije svoje talente in ustvari družino ter pomaga tistim, ki zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti ne morejo sami poskrbeti zase, je Godec nanizala v predstavitvi stališča poslanske skupine.
Med ključnimi razvojnimi vzvodi je med drugim izpostavila decentralizacijo države. Napovedala je tudi oblikovanje vitke države, manj in učinkovitejšo administracijo, bolj kakovostne storitve javne uprave, nagrajevanje po delu in uspešnosti. Med cilji pa je izpostavila tudi ničelno toleranco do korupcije in oblikovanje stebra prednostnega pregona in zatiranja korupcije in organiziranega kriminala.
Po mnenju poslanca Janeza Žaklja (NSi, SLS in Fokus) uspeh vlade ne sme biti strankarsko vprašanje, ampak skupni interes države, zato ga veseli, da je nastajanje nove koalicije potekalo drugače kot v preteklosti. "Najprej je prišel dogovor o vsebini, program dela in koalicijska pogodba in šele potem kadrovske rešitve. Državljani tako lahko vidijo, v katero smer bo šla nova vlada, in katere cilje si je zadala," je strnil.
Prvi koraki nove koalicije po oceni Žaklja kažejo tudi na večjo operativnost in željo po racionalizaciji birokracije. "Vlada bo manj številčna, preglednejša in zato učinkovitejša, hkrati pa so že predstavljeni ukrepi kot odgovori na konkretne težave ljudi," je navedel.
Glede predloga nove ministrske ekipe je ocenil, da gre za ljudi z bogatimi strokovnimi in življenjskimi izkušnjami, ki prihajajo iz različnih okolij, kar je po njegovem prednost, in ne slabost. "Slovenija danes potrebuje manj ideoloških sporov in več kompetentnosti, pa tudi ministre, ki bodo znali sprejemati odločitve, prevzemati odgovornost in rezultate," je nanizal Žakelj.
Po besedah poslanke Demokratov Barbare Levstik Šega je današnje odločanje o listi ministrskih kandidatov odločitev o tem, ali bo Slovenija v zahtevnem času dobila stabilno, operativno in odgovorno izvršilno oblast.
Kot je poudarila, ljudje od politike ne pričakujejo več lepih stavkov, novih komisij, časovnic ali strategij, ki ostanejo v predalih, temveč, da država deluje, da bodo prišli do zdravnika, da se bo delo splačalo, da mladi ne bodo zapuščali Slovenije in da bodo podjetniki, zaposleni, obrtniki, kmetje in ustvarjalni ljudje obravnavani kot tisti, ki ustvarjajo blaginjo, ne pa kot priročen vir novih davčnih obremenitev.
Pričakujejo tudi, da bo javni denar porabljen odgovorno in da se bo korupciji končno reklo dovolj, zato bodo v poslanski skupini Demokratov predlagano listo ministric in ministrov podprli, je napovedala Levstik Šega.
Listo kandidatov za ministre 16. vlade bodo potrdili tudi v poslanski skupini italijanske in madžarske narodnostne skupnosti, je napovedal Felice Ziza. Ob tem se je odhajajoči vladni ekipi in njenemu predsedniku Robertu Golobu zahvalil za dobro sodelovanje.
V Resni.ci stališča poslanske skupine niso predstavili.
12.12 Spregovoril tudi Golob
Spregovoril je tudi odhajajoči premier Robert Golob. Osrednja beseda njegovega govora je bil mir, ki so ga, kot pravi, v njegovi vladi zagotovili.
"Poskrbeli smo za nižje položnice stanovalcem v domovih starejših. Upam, da jih bodo obdržali tudi v naslednjem mandatu, saj to starejšim zagotavlja mir in dostojanstvo. Zagotovili smo normalno rast plač in pokojnin. Upam, da bo tako ostalo naprej. Mir je tudi, da mladi lahko načrtujejo dom in družino. Želim si, da bogat stanovanjski program ostane oziroma se nadgrajuje še naprej. Mir pomeni, da ko se civilne družbe, stranke ipd. odločijo nezadovoljstvo izraziti s protesti, da jim to dopustimo. Upam, da bo tako tudi v naslednji vladi. Upam, da nova vlada ne bo začela uporabljati politike dvojnih meril. Samo mednarodno pravo je tisto, ki nam zagotavlja varnost," je dejal Golob in dodal, da so "mu všeč vaše obljube, da bo gospodarska rast večja".
"Želim si, da bo Slovenija varna in stabilna skupnost ostala tudi naprej. Srečno, Slovenija," je sklenil.
Janša je na Golobove besede dejal, da "mi ne bomo čistili golobistov, tako kot ste vi janšiste. Bomo pa sejali in odpravili, kar je bilo slabega, pustili pa, kar je bilo dobrega." Dodal je, da si normalnost, dostojnost in stabilnost razlagajo drugače.
Povedal je tudi, da ga popoldne, ko se bo potrjevala ministrska ekipa, ne bo, saj gre na vrh EU-Zahodni Balkan.
"Želim si, da bo Slovenija varna in stabilna skupnost ostala tudi naprej. Srečno, Slovenija," je sklenil Robert Golob.
10.27 Janša: V vsakem primeru bo jutri nov dan, vendar bodo tudi po tem dnevu dovoljene sanje
Janez Janša je bil v svojem nagovoru kritičen do odhajajoče vlade in dejal, da je z današnjim dnem tega konec. "Z nastopom te vlade se dokončno končuje čas, ko smo drugorazredni v tej državi nastavljali še drugo lice. Za vse bodo veljala enaka merila in predlagam, da se s tem čim prej sprijaznite," je napovedal.
O svoji ekipi je dodal: "Mislim, da doslej še noben predlog vlade ni vseboval imen s tako bogatimi izkušnjami dela v izvršilni oblasti. To bo vlada za celotno Slovenijo in za vse generacije," je poudaril Janša.
Janez Janša je dejal, da si želi sistematičnega in dolgočasnega mandata, kjer se bo dalo normalno delati.
Med temeljnimi težavami Slovenije je izpostavil, da je "ob rekordno visokih davkih v primerjavi z drugimi evropskimi državami in ob pozitivni rasti v evropskem okolju občuten minus v državni blagajni". Negativne so tudi napovedi praktično vseh mednarodnih institucij glede prihodnje gospodarske rasti, primanjkljaja in inflacije.
Izpostavil je, da je v Sloveniji "prek vseh razumnih meja razbohotena birokracija z rekordnim številom predpisov v primerjavi z drugimi evropskimi državami", hkrati pa je ponekod, recimo pri oskrbi starejših, pomanjkanje birokracije. Omenil je tudi centralizirano upravljanje o zadevah, o katerih bi morali odločati lokalno.
Temu je treba dodati "vseprisotno korupcijo in različne vatle pri obravnavi gospodarskega kriminala". Pri tem se je dotaknil nedavnih obsežnih hišnih preiskav pri županu Moravč Milanu Balažicu, medtem ko pri desetmilijonskih zneskih podobnih prijemov "tako imenovane pravne države, kjer so nekateri prvorazredni", po njegovih besedah ne vidimo.
Janša je pri tem dodal, da so bili v "špagetnih pogovorih", torej objavi posnetkov v aferi Black Cube pred volitvami, konkretni sumi sistemske korupcije.
Vse opozicijske stranke bo Janša prihodnji teden pozval k partnerstvu za uspešno Slovenijo. To pomeni, da bodo lahko zraven že od delovnih osnutkov sistemskih zakonov, ki so pomembni za vse. "Roka je ponujena. Za sodelovanje pa sta potrebna dva, od vas bo odvisno, koliko bo tega," je poslancem dejal Janša.
Ponovil je, da si želi sistematičnega in dolgočasnega mandata, kjer se bo dalo normalno delati. To pa je po njegovih besedah "vse kaj drugega kot pa delo ali sprejemanje odločitev v razmerah, kakršne smo spremljali ta teden", torej na zaslišanjih ministrskih kandidatov in na začetku današnje seje.
Govor je sklenil s parafrazo govora prvega predsednika države Milana Kučana, ki je dejal: "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan." "V vsakem primeru bo jutri nov dan, vendar bodo tudi po tem dnevu dovoljene sanje," je dejal Janša.
10.12 Poslanke Svobode v tožbo Stevanovića zaradi izjav o svojem vedenju
Poslanke Svobode bodo sprožile tožbo proti predsedniku DZ Zoranu Stevanoviću zaradi izjav o svojem vedenju, je ob robu seje DZ napovedala poslanka Svobode Janja Sluga. Že na seji so z več postopkovnimi predlogi zahtevale njegovo opravičilo, a ga niso prejele. Stevanović je zatrdil, da nikoli v življenju nobene ženske ni označil za pocestnico.
Podpredsednica DZ in poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je ob začetku današnje seje DZ, na kateri bodo potrjevali ministrsko ekipo nove vlade, na Stevanoviča naslovila postopkovni predlog in ga pozvala, naj se javno opredeli do nedavnih izjav in objav, v katerih je Stevanović poslankam Svobode očital "pocestniško obnašanje".
Poslanka Svobode Janja Sluga
Stevanović je predlog zavrnil, a se je Avšič Bogovič v zahtevi za opravičilo pridružila tudi Janja Sluga (Svoboda). Kot je poudarila, je Stevanovićev zapis žalitev vseh žensk v državi, pri čemer je spomnila, da je sodišče v enem postopku že ugotovilo, kaj pomeni tak zapis, in "je tistega, ki je tak zapis zapisal, spoznalo za krivega".
Stevanović je postopkovni predlog zavrnil in Slugi izrekel dva opomina. Zatem je sejo prekinil za pet minut. A je Sluga tudi po prekinitvi zahtevala opravičilo, ob čemer so se zahtevi pridružili še nekateri drugi poslanci Svobode.
"Nikoli nisem nobene ženske v življenju označil za pocestnico in ne vem, od kod vam sploh to. V tem trenutku ste vi meni naredili krivico, ker me obtožujete nečesa, česar jaz sploh nisem storil," je dejal Stevanović.
Stevanović je v objavi na Facebooku zapisal, da bo potreboval nekaj časa, da postavi red v parlamentu. "Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu," je zapisal.
Na današnji seji je pojasnil, da se za te navedbe ne bo opravičil, ker "opravičilo za opravičilo velja za oksimoron".
"Ne morete mi očitati te etikete, da se jaz neprimerno vedem do kateregakoli ženskega spola, ker točno vem, kam pes taco moli," je dejal.
Stevanović je poudaril, da mu nikoli ne bodo mogli nadeti etikete šovinista ali seksista.
Poudaril je, da mu nikoli ne bodo mogli nadeti etikete šovinista ali seksista, "ker to enostavno nisem". "Ko pa opisujem nedostojno vedenje določenih poslank, pa opisujem izključno iz tega razloga, ker to ne sodi v ta parlament," je pojasnil.
Na prošnjo Sluge, da naj se nikoli več ne opravičuje v imenu poslank Svobode, je obljubil, da tega ne bo več počel.
Sluga je tudi v izjavi za medije ob robu seje ponovila, da imajo poslanci in javnost od predsednika DZ, ki velja za drugo najvišjo politično funkcijo v državi, upravičeno visoka pričakovanja. Stevanovićev zapis na Facebooku je vnovič označila za nedopusten in Stevanoviću očitala sprenevedanje.
Kot je dejala, se poslanke Svobode počutijo užaljene in zaznamovane. Ker danes niso prejele opravičila, bodo proti predsedniku DZ sprožile tudi tožbo, je napovedala.
9.22 Seja se je začela burno: poslanke zahtevale opravičilo
Izredna seja DZ se je še pred prvo točko začela z burno razpravo o nedavni izjavi predsednika DZ Zorana Stevanovića, ki je na omrežju Facebook zapisal: "Res bom potreboval nekaj časa, da postavim red v parlamentu. Ne zato, ker ne bi znal, ampak se določene poslanke Svobode obnašajo tako pocestniško, da bo to še veselje. Opravičujem se v njihovem imenu. Vse bo ok," je zapisal predsednik državnega zbora.
Poslanke so od predsednika državnega zbora na današnji seji zahtevale opravičilo, a ga niso dobile.
9.08 Pred poslankami in poslanci potrjevanje četrte Janševe ministrske ekipe
Dobra dva meseca po parlamentarnih volitvah DZ čaka še zadnji korak do oblikovanja 16. slovenske in četrte Janševe vlade.
V novi vladni ekipi, ki jo predlaga prvak SDS, bo 15 ministrov. Med koalicijskimi partnericami je največ, sedem ministrskih stolčkov pripadlo SDS, štiri NSi, Demokratom trije, Fokusu eno, SLS pa je ostala brez svojega ministrskega kandidata. Kandidatke in kandidati so v ponedeljek in torek uspešno predstavili svoje načrte in dobili zeleno luč pristojnih matičnih teles, o njihovem imenovanju pa bo danes odločal DZ.
Oblikovana bo 16. slovenska in četrta Janševa vlada.
Poslanske skupine so skupno prijavile osem ur razprave, glasovanje o listi ministrskih kandidatov je torej pričakovati pozno popoldne.
DZ glasuje o listi kandidatov kot celoti, potrditi pa jo mora večina poslancev, ki se udeležijo glasovanja.
Če se ne bo zgodilo kakšno politično presenečenje, je takoj zatem pričakovati prisego novoizvoljenih ministrov, Janša pa bo delo z novo vladno ekipo začel že na večerni ustanovni seji vlade. Še pred tem je pričakovati primopredajo poslov med odhajajočim premierjem Golobom in njegovim naslednikom Janšo.
Pričakovati je primopredajo poslov med odhajajočim premierjem Golobom in njegovim naslednikom Janšo.
Na prvi seji vlade bodo predvidoma že sledile poteze nove sestave izvršilne veje oblasti. Glede na prakso iz preteklosti je pričakovati, da bi se na njej lahko zgodile tudi nekatere kadrovske menjave, zamenjali bi lahko na primer direktorja Sove, direktorj aurada za komuniciranje, morda tudi direktorja policije. Na čelo prve naj bi se obetala vrnitev Janeza Stuška, vladno komuniciranje pa prevzema Sebastjan Jeretič. V vrhu policije se kot naslednika Damjana Petriča po poročanju Večera omenja Damirja Ivančića.
