Torek, 11. 8. 2026, 9.36
3 tedne, 2 dneva
Bližnji vzhod
Trump se je ustrašil in na skrivaj pobegnil iz Turčije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,06
Donald Trump zahteva, da Iran prevzame odgovornost tudi za smrti in škodo, povzročeno ljudem v Libanonu, Siriji, Jemnu in Gazi.
Ameriški predsednik Donald Trump je po julijskem vrhu zveze Nato v Ankari zaradi domnevne iranske grožnje na skrivaj zapustil Turčijo na krovu manjšega vojaškega letala, poroča ameriški časnik Washington Post.
14.28 Libanon odpravil smrtno kazen
9.30 Trump naj bi zaradi grožnje Irana na skrivaj odletel iz Turčije
7.02 Trump kot pogoj za mirovni dogovor s Teheranom omenil odškodnino za žrtve iranskih napadov
14.28 Libanon odpravil smrtno kazen
Libanonski parlament je danes sprejel zakon, ki odpravlja smrtno kazen. Libanon je s tem postal prva država na Bližjem vzhodu, ki je uradno odpravila to prakso. V Evropski uniji so odločitev Bejruta že pozdravili. "Osnutek zakona o odpravi smrtne kazni v Libanonu je bil sprejet," je sporočil urad predsednika parlamenta. Pravosodni minister Adel Nasar je odločitev označil za zgodovinsko in dejal, da je grožnja smrtne kazni doslej preprečevala, da bi se Bejrutu izročilo osumljence iz držav, kjer je ta kazen prepovedana.
V Libanonu sicer od leta 2004 niso izvršili nobene usmrtitve, s sprejetjem zakona pa je postal prva država na Bližnjem vzhodu, ki je to prakso opravila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
EU je v odzivu pozdravila odločitev Libanona in jo označila kot pomemben korak na področju spoštovanja človekovih pravic. Prav tako je vse države, ki še vedno izvajajo smrtno kazen, pozvala, naj jo odpravijo, do takrat pa naj ohranijo ali uvedejo moratorij na usmrtitve.
"Libanon je kot prva država v regiji, ki je odpravila smrtno kazen, zgled za druge države na Bližnjem vzhodu in drugod ter s tem krepi svetovni trend v smeri odprave smrtne kazni in naraščajočo mednarodno podporo za njeno odpravo po vsem svetu," je v sporočilu za javnost navedla visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas.
9.30 Trump naj bi zaradi grožnje Irana na skrivaj odletel iz Turčije
Trump se je julija z novim letalom, ki ga je prejel kot darilo od Katarja, odpravil na vrh zveze Nato v Ankari. Po vrhu je dejal, da bo za pot nazaj uporabil staro predsedniško letalo Air Force One. Številni strokovnjaki so menili, da so razlog za odločitev predvsem varnostne omejitve novega letala.
🔴 [ Révélations du Washington Post ]
— air plus news (@airplusnews) August 11, 2026
Comment Trump a fuit Ankara sous menace iranienne en se cachant dans un camion de catering !
Lors du sommet de l’OTAN à Ankara (début juillet 2026), Donald Trump est arrivé à bord du nouvel Air Force One offert par le Qatar.
Mais les… pic.twitter.com/VtXbXUvEur
Potem ko je ameriški predsednik pred kamerami vstopil v staro letalo Air Force One, naj bi ga z letališkim vozilom neopazno prepeljali do manjšega letala C-32A, je ob sklicevanju na ameriškega uradnika poročal časnik Washington Post. Dodal je, da je bila povod za operacijo morebitna iranska grožnja predsedniku.
Trojica letal je poletela proti Veliki Britaniji, Trumpa pa so po pristanku na skrivaj vrnili na starejši Air Force One.
Bela hiša se ni neposredno odzvala na poročanje Washington Posta. Direktor za komunikacije Bele hiše Steven Cheung je dejal le, da obstaja veliko sovražnikov ZDA in da za preprečevanje groženj uporabljajo vsa razpoložljiva sredstva, poroča nemška tiskovna agencija DPA.
7.02 Trump kot pogoj za mirovni dogovor s Teheranom omenil odškodnino za žrtve iranskih napadov
Ameriški predsednik je Iran v svoji objavi povezal tudi z napadom na ameriški rušilec Cole v Jemnu leta 2000. V napadu v pristanišču Aden je bilo ubitih 17 ameriških vojakov. Preiskava ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI je sicer pokazala, da so napad načrtovali in izvedli pripadniki teroristične mreže Al Kaida.
Trump zahteva, da Iran prevzame odgovornost tudi za smrt in škodo, povzročeno ljudem v Libanonu, Siriji, Jemnu in Gazi. Dejal je, da je svojim predstavnikom naročil, naj bodo zahteve vključene v vsa prihodnja pogajanja z Iranom.
Ameriški predsednik je tako odgovoril na zahteve Teherana za finančno nadomestilo za vojno škodo ZDA in Izraela. Iran naj bi poleg odškodnine zahteval konec ameriških groženj, odpravo pomorske blokade svojih pristanišč in umik ameriških sil iz regije. Teheran je to povezal z odprtjem Hormuške ožine, poroča televizija NBC.
Iransko zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine Trumpu povzroča politične in gospodarske preglavice, zato je ameriška vlada v ponedeljek med drugim za nadaljnjih 90 dni podaljšala izjemo od ameriškega zakona Jones Act, ki ureja pomorski prevoz blaga med ameriškimi pristanišči.
Izjema omogoča prevoze tujih ladij med ameriškimi pristanišči, podaljšanje pa velja izključno za energente. Bela hiša je podaljšanje utemeljila s potrebo po zagotavljanju nemotenega dostopa vojske in ključnih industrij do strateško pomembnih virov, poroča televizija CBS.
Energetski pritisk Irana se medtem kaže tudi v stanju ameriških strateških zalog surove nafte, ki so se prejšnji teden zmanjšale za 6,1 milijona sodov in padle na 298,7 milijona sodov, poroča televizija CNBC in dodaja, da je to najmanj od leta 1983.
Strateške zaloge so ustanovili po naftni krizi leta 1975, njihova uradna zmogljivost pa je okrog 714 milijonov sodov. Pred začetkom ameriških in izraelskih napadov na Iran 28. februarja je bilo v rezervah približno 415 milijonov sodov. Trump je nato marca odredil sprostitev 172 milijonov sodov.
