Petek, 7. 8. 2026, 14.26
1 mesec
Pravice iz zapuščine
Zakon o dedovanju: vse, kar morate vedeti
Dedovanje je področje, s katerim se večina ljudi sreča le nekajkrat v življenju, zato ni presenetljivo, da se ob smrti bližnje osebe pojavijo številna vprašanja. Kdo deduje, če oporoke ni? Kakšne pravice imajo otroci, zakonec ali drugi sorodniki? In ali se z dedovanjem prenesejo tudi dolgovi?
Odgovore na ta vprašanja daje Zakon o dedovanju (ZD), ki določa pravila za razdelitev zapuščine in ureja pravice dedičev.
Kaj ureja Zakon o dedovanju?
Zakon o dedovanju predstavlja temeljni pravni okvir za dedovanje v Sloveniji. Njegove določbe urejajo prehod premoženja po smrti posameznika, hkrati pa določajo tudi pravice, obveznosti in postopek, po katerem se zapuščina razdeli med dediče.
Med pomembnejšimi področji, ki jih ureja zakon, so:
- zakonito dedovanje,
- dedovanje na podlagi oporoke,
- dedni redi,
- nujni delež,
- razdedinjenje,
- odpoved dediščini,
- odgovornost za zapustnikove dolgove,
- zapuščinski postopek.
Poznavanje teh pravil lahko pomaga preprečiti številne nesporazume in spore med dediči.
Kdaj pride v poštev zakonito dedovanje?
Če pokojnik ni zapustil veljavne oporoke ali z njo ni razpolagal z vsem svojim premoženjem, se dedovanje izvede po pravilih zakonitega dedovanja.
V takšnem primeru zakon določi, kdo so dediči in kakšen delež zapuščine posameznemu pripada. Prednost imajo najbližji družinski člani, bolj oddaljeni sorodniki pa pridejo na vrsto le, če dedičev iz predhodnega dednega reda ni.
Dedni redi določajo vrstni red dedovanja
Pri zakonitem dedovanju imajo pomembno vlogo dedni redi, saj določajo, kdo deduje prednostno.
Prvi dedni red
V prvem dednem redu dedujejo zapustnikovi otroci ter zakonec oziroma zunajzakonski partner. Njihovi deleži so praviloma enaki.
Če je kateri od otrok umrl pred zapustnikom, lahko njegov delež pod določenimi pogoji pripade njegovim potomcem.
Drugi dedni red
Če zapustnik nima otrok ali drugih potomcev, dedujejo zakonec ter njegovi starši. Del zapuščine, ki bi pripadal pokojnemu staršu, lahko preide na njegove potomce, na primer na zapustnikove brate ali sestre.
Tretji dedni red
Če ni dedičev prvega ali drugega dednega reda, dedujejo stari starši oziroma njihovi potomci.
Če dedičev ni niti po zakonu niti po oporoki, zapuščina pripade Republiki Sloveniji.
Kaj pa, če obstaja oporoka?
Oporoka omogoča, da posameznik sam odloči, komu želi zapustiti svoje premoženje. S tem lahko spremeni običajen vrstni red dedovanja, vendar mora biti oporoka sestavljena skladno z zakonskimi zahtevami.
Če pogoji za veljavnost niso izpolnjeni ali če so prizadete pravice nujnih dedičev, lahko sledi tudi izpodbijanje oporoke.
Čeprav lahko zapustnik z oporoko razpolaga s svojim premoženjem, zakon določa tudi varstvo določenih oseb.
Pravico do nujnega deleža imajo praviloma potomci, zakonec oziroma zunajzakonski partner, v določenih primerih pa tudi starši. Če so pri dedovanju prikrajšani, lahko pod pogoji, ki jih določa zakon, zahtevajo ustrezno pravno varstvo.
Ali dediči odgovarjajo tudi za dolgove?
Pogosto velja zmotno prepričanje, da dedovanje pomeni zgolj pridobitev premoženja. V resnici lahko zapuščino sestavljajo tudi dolgovi.
Dediči zanje praviloma odgovarjajo le do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar je kljub temu priporočljivo preveriti obseg zapuščine, preden sprejmejo pomembne odločitve.
Kako poteka zapuščinski postopek?
Po smrti posameznika pristojno sodišče začne zapuščinski postopek, v katerem ugotavlja obseg zapuščine, krog dedičev ter obstoj morebitne oporoke.
Ko so vsa pomembna dejstva razjasnjena, sodišče izda sklep o dedovanju, ki predstavlja podlago za prenos premoženja na dediče.
Trajanje postopka je odvisno predvsem od tega, ali med dediči obstajajo spori oziroma ali je treba razjasniti dodatna pravna vprašanja.
Ali lahko deduje tudi zunajzakonski partner?
Da. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za obstoj zunajzakonske skupnosti, ima praviloma enake dedne pravice kot zakonec.
Ali lahko zapustnik razdedini svojega otroka?
Da, vendar le v primerih, ki jih izrecno določa Zakon o dedovanju.
Ali je mogoče oporoko izpodbijati?
Če obstajajo razlogi za dvom o njeni veljavnosti ali načinu nastanka, je mogoče njeno veljavnost izpodbijati v ustreznem postopku.
Kaj se zgodi, če dedič umre pred zapustnikom?
V določenih primerih na njegovo mesto stopijo njegovi potomci, kar določa Zakon o dedovanju.
Kaj se zgodi, če dedičev ni?
Če pokojnik nima dedičev niti po oporoki niti po pravilih zakonitega dedovanja, zapuščina pripade Republiki Sloveniji.
Ali lahko dedujejo tudi vnuki?
Da. Če njihov starš ne more ali ne želi dedovati, lahko pod določenimi pogoji dedujejo po vstopni pravici.
Naročnik oglasne vsebine je Sedem, d. o. o.
