Petek, 7. 8. 2026, 11.46
1 mesec, 1 teden
Sedem članic EU izrazilo pomisleke glede imenovanja Fajonove, Kajzer: Trditve o kritiki Slovenije so neresnične
Slovenska vlada je proti Tanji Fajon vložila kazensko ovadbo, ker naj bi kršila zakon, saj se pri prijavi na delovno mesto kot odhajajoča zunanja ministrica ni posvetovala s širšo vlado.
Sedem članic EU, med njimi Francija in Španija, je v Bruslju kritiziralo potezo slovenske vlade, ki je preprečila imenovanje nekdanje zunanje ministrice Tanje Fajon za posebno predstavnico EU za Sahel. Po kritikah postopka imenovanja nadomestne kandidatke naj bi o tem jeseni ponovno razpravljal odbor stalnih predstavnikov Coreper, poroča Euractiv. Na poročanje se je na družbenem omrežju X odzval zunanji minister Tone Kajzer, ki je zapisal, da gre za "zavajanje in politični spin", ki ga po njegovih besedah povzemajo tudi nekateri mediji.
Po njegovem mnenju nobena od sedmih omenjenih držav ni kritizirala Slovenije ali slovenske vlade. "Razprava je tekla zgolj o postopku imenovanja znotraj EU in ravnanju pristojnih evropskih institucij. Trditi, da je sedem držav 'kritiziralo Slovenijo', je zato preprosto neresnično," je zapisal.
Dodal je, da je Slovenija zgolj opozorila na konkretne postopkovne in vsebinske pomisleke glede imenovanja ter da je to njena "legitimna pravica in odgovornost".
Zavajanje in politični spin 👇 @Euractiv kar sedaj zelo priročno povzemajo 🇸🇮 mainstream mediji, pač ne moreta spremeniti dejstev.
— Tone Kajzer (@TKajzer) August 7, 2026
Nobena od omenjenih držav ni kritizirala Slovenije ali slovenske vlade @vladaRS Razprava je tekla zgolj o postopku imenovanja znotraj EU in ravnanju…
Kaj so zapisali?
Potem ko je v zadnjem trenutku posredovala desničarska vlada Janeza Janše, Tanja Fajon julija ni bila imenovana na visoko pozicijo v Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS), navaja bruseljski portal Euractiv. Pod pritiskom iz Ljubljane je nato visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas na ta položaj predlagala drugouvrščeno kandidatko, Danko Birgitte Nygaard Markussen, ki je bila na koncu tudi imenovana.
Ko so veleposlaniki na odboru stalnih predstavnikov članic pri EU (Coreper) 22. julija imenovali nadomestno kandidatko, je sedem držav posredovalo v podporo Fajonove in kritiziralo način, kako je potekal postopek imenovanja, sta navedla vira, seznanjena s sestankom.
Španija, Romunija in Belgija so se pri imenovanju Nygaard Markussen vzdržale. Francija je izrazila obžalovanje zaradi pomanjkanja preglednosti v postopku in opozorila, da ne bi smel potekati zunaj uradnih kanalov. Tudi Španija je podvomila o postopku in se pritožila, da je bilo premalo časa za oceno nove kandidatke, hkrati pa opozorila, da Markussenova nima tako izrazitega političnega profila kot Fajonova. Izrazila je tudi zaskrbljenost zaradi vpliva te poteze na EEAS.
Postopek imenovanja so kritizirali tudi Romunija, Luksemburg in Slovaška. Belgija pa je poudarila, da ima Kallasova pravico ravnati po lastni presoji, vendar je zaprosila za pravno oceno, ali morajo imenovani kandidati za položaje posebnih predstavnikov imeti podporo svoje nacionalne vlade. Pravniki, ki delajo za Svet EU, so odgovorili, da to ni obvezno, piše Euractiv.
Kazenska ovadba zoper Fajonovo
Slovenska vlada je namreč proti Tanji Fajon vložila kazensko ovadbo, ker naj bi kršila zakon, saj se pri prijavi na delovno mesto kot odhajajoča zunanja ministrica ni posvetovala s širšo vlado. Te obtožbe Fajonova odločno zanika, vlado pa je obtožila seksističnega političnega maščevanja, še piše Euractiv.
Evropska služba za zunanje zadeve je na sestanku na kritike odgovorila, da je slovenska vlada izpostavila "nove, vsebinske pomisleke", in trdila, da je nujno treba nekoga imenovati do 1. septembra, pri čemer se je sklicevala na nedavni obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova v Burkini Faso.
Irska, ki je predsedovala sestanku, se je strinjala s pozivi veleposlanikov, da se po poletnih počitnicah ponovno vrnejo k razpravi o postopku imenovanja, še poroča Euractiv.
Janez Janša