Janez Janša
Četrtek, 6. 8. 2026, 4.00
1 teden, 5 dni
Podatki policije razkrivajo: med Golobovo vlado izrazito naraslo število nezakonitih migrantov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,80
Slovenija je nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvajala od oktobra 2023, maja ga je podaljšala še za šest mesecev do 21. decembra letos. Vlada Janeza Janše je odločila, da se nadzor ne podaljša in se preneha izvajati.
Pretresljivi prizori iz španske eksklave Ceuta, kamor je v zadnjih dneh nezakonito vstopilo več deset tisoč migrantov, so nezakonite migracije znova postavili v središče evropske politične razprave. Z izzivi nezakonitih migracij se spoprijema tudi Slovenija, ki je kot država schengenskega območja izpostavljena migracijskim tokovom na zahodnobalkanski poti. Med vlado Roberta Goloba je število nezakonitih prehodov slovenske meje izrazito naraslo, čeprav je Golob zatrjeval, da je dotok ilegalnih migrantov upadel. Po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) je leta 2023 v državo nezakonito vstopilo več kot 60 tisoč migrantov, zaradi česar je Golobova vlada na mejah uvedla nadzor. Število nedovoljenih prehodov meje se je v letih 2024 in 2025 nekoliko zmanjšalo, a v primerjavi z leti pred nastopom Golobove vlade ostaja veliko. Tudi podatki za prvih šest mesecev letošnjega leta kažejo, da število nezakonitih prehodov meje raste, z 9.901 v lanskega pol leta na 14.455 obravnavanih vstopov v letošnjem letu. Aktualna vlada Janeza Janše je kritična do Golobovih ukrepov, nadzor na uradnih mejnih prehodih so zato ukinili in napovedali okrepljen nadzor celotnega obmejnega območja.
Potem ko je vlada Roberta Goloba oktobra 2023 zaradi poslabšanja varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečane nevarnosti terorizma uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, je Janševa vlada nadzor na mejah 11. junija ukinila.
Predsednik vlade Janez Janša poudarja, da do nezakonitih prehodov na uradnih mejnih prehodih ne prihaja, zato se morajo ukrepi osredotočiti na učinkovit nadzor celotnega obmejnega območja.
Premier Janez Janša je v intervjuju za Višegrad 24 kritično ocenil, da Golobova vlada z uvedbo nadzora na mejah in preverjanjem identitete potnikov ni obravnavala bistva problema, saj nezakoniti migranti običajno ne uporabljajo uradnih mejnih prehodov, temveč mejo prečkajo na drugih lokacijah. "Nadzor na mejnih prehodih je povzročal dodatne nevšečnosti za zakonite potnike in gospodarstvo, medtem ko je glavni tok nezakonitih prehodov potekal drugje," je poudaril Janša.
Minister za notranje zadeve Franci Matoz je pojasnil, da bo policija nadzor na meji izvajala v drugačnih oblikah, in zagotovil, da zaradi ukinitve nadzora varnost ne bo nič manjša, kvečjemu boljša. Policija bo izvajala naključne nadzore meje glede na analize tveganja in izravnalne ukrepe na najpomembnejših, varnostno izpostavljenih tranzitnih poteh.
"Z odpravo nadzora na notranjih mejah bomo razbremenili delovanje policijskih postaj in zagotovili večjo prisotnost patrulj na terenu," je dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz.
"Tak ukrep je tudi nujno potreben glede na to, da se je število migracij na zahodnobalkanski migracijski poti drastično povečalo. Ker bodo ukrepi ciljno usmerjeni, bo tudi učinkovitost pri preprečevanju nezakonitih prehodov meje in drugih oblik kriminalitete veliko boljša kot zdaj," je pojasnil Matoz.
Golob trdil eno, številke kažejo drugo
Čeprav je Golob zatrjeval, da je dotok ilegalnih migrantov v Slovenijo upadel, podatki, ki jih objavlja policija, kažejo drugače. Z izjemo migrantskega vala leta 2015 je število nedovoljenih prehodov meje med njegovim vodenjem vlade izrazito naraslo.
V spodnjem grafu je prikazano število nedovoljenih prehodov meje od leta 2012 do 30. 6. 2026. Medtem ko do leta 2021 število nedovoljenih prehodov, z izjemo leta 2015, ni preseglo 20.000, je leta 2022 to poskočilo. Mejo je tistega leta prečkalo več kot 30.000 ilegalnih migrantov, leto pozneje pa še enkrat več. Spomnimo, da je Golobova vlada oktobra 2023 uvedla nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko.
Leta 2024 se je število nedovoljenih prehodov meje zmanjšalo in se ustavilo pri številki 46.192, leta 2025 pa je padla na 28.200.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je policija skupno obravnavala 14.455 nedovoljenih vstopov v državo, v istem obdobju lani pa 9.901. Podrobnejši mesečni pregled nedovoljenih prehodov meje od leta 2021 do 30. 6. 2026 si lahko pogledate v spodnjem grafu.
Največ nedovoljenih vstopov so letos obravnavali na Policijski upravi Novo mesto, in sicer 74,4 odstotka vseh. Na državni meji s Hrvaško pa je bilo obravnavanih 91,8 odstotka vseh nedovoljenih vstopov. Najpogosteje so policisti v tem obdobju obravnavali državljane Bangladeša, Afganistana in Egipta.
Premier Janez Janša je že večkrat omenil, da migranti prihajajo iz držav, v katerih ni vojn, v večini primerov pa gre za mlade moške. V zgoraj omenjenem intervjuju je poudaril, da mora Evropa jasno razlikovati med ljudmi, ki bežijo pred vojno in preganjanjem, in tistimi, ki migracijske poti uporabljajo predvsem iz ekonomskih razlogov ali za zlorabo azilnih sistemov. Dejal je, da je Slovenija kot država schengenskega območja še posebej izpostavljena posledicam nezakonitih migracij, zato sta učinkovita zaščita celotne meje in odločen boj proti organiziranemu tihotapljenju ljudi bistvenega pomena.
Tudi Matoz zagotavlja, da bodo na ministrstvu pozorno spremljali morebitna tveganja ter varnostne razmere v državi in širši regiji, pa tudi učinke prenehanja izvajanja začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah.
V obdobju od 1. 1. do 30. 6. 2026 je bilo izraženih 13.276 namer za podaje prošenj za mednarodno zaščito, v istem obdobju lani jih je bilo evidentiranih 8.613. Največ prošenj za azil vložijo državljani Bangladeša, sledijo jim Afganistanci in Sirci, kažejo podatki policije.
Migrantska kriza v Ceuti kot opozorilo za Evropo
Janša se je oglasil tudi glede dogajanja v Ceuti, kamor je v preteklih dneh nezakonito vstopilo več deset tisoč migrantov. Dejal je, da so razmere v španski eksklavi v Severni Afriki ponovno opozorilo. "Brez učinkovite zaščite zunanjih meja EU bodo množična nezakonita prečkanja meja postala nova norma," je zapisal na družbenem omrežju X.
Notranji minister Matoz pa je ob dogajanju v Ceuti podaril pomen doslednega izvajanja azilne politike in vračanja migrantov. "Do poskusa vdora Maročanov v Evropsko unijo je prišlo tudi zaradi dezinformacij o tem, kakšna je azilna politika v povezavi z ilegalnimi prehodi schengenske meje. Samo z jasnimi sporočili, da bomo striktno izvajali azilno politiko in vračanja v države izvora, bomo lahko takšne dogodke preprečili," je dejal Matoz.
Matoz je pozval k okrepljenemu delovanju Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex), zaščiti schengenske meje in enotnemu delovanju, še zlasti pri izvajanju pakta EU o migracijah in azilu.
Slovenija še ni v celoti pripravljena na izvajanje pakta o migracijah in azilu
Pakt o migracijah in azilu so države članice v celoti začele uporabljati 12. junija letos. Gre za najobsežnejšo prenovo evropske zakonodaje na tem področju doslej.
V središču pakta je prvi solidarnostni mehanizem, v okviru katerega bodo z migracijami bolj obremenjene članice deležne podpore drugih držav. Mehanizem za letos predvideva 21.000 premestitev migrantov oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov, pri čemer lahko članice prispevajo tudi z alternativnimi solidarnostnimi ukrepi. Slovenija se je zavezala, da bo prispevala 1,8 milijona evrov.
Slovenija na izvajanje pakta sicer v celoti še ni pripravljena, saj ni sprejela zakona, ki bi izvedbo ustrezno uredil v slovenskem pravnem redu. Kot je pojasnil Matoz, bo Slovenija predvidene naloge kljub pomanjkanju implementacije pakta izvajala na podlagi zakona o mednarodni zaščiti in pooblastil policije. Ob tem je bil kritičen do predhodne Golobove vlade, ker predpisov ni pravočasno uredila.
