Četrtek, 4. 6. 2026, 13.42
1 mesec, 1 teden
Uvedba izrednih razmer v ZDA? To je znano.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,11
Bo Trump poskušal preprečiti poraz na novembrskih vmesnih volitvah z uvedbo izrednega stanja v posameznih zveznih državah. Politični analitik Josef Braml ne izključuje te možnosti. Trump sicer zatrjuje, da ne razmišlja o izrednih razmerah, da bi prevzel nadzor nad volitvami.
Donalda Trumpa letos novembra čakajo vmesne kongresne volitve. Če želijo ameriški predsedniki s svojo stranko zmagati na teh volitvah, se po navadi premaknejo proti sredini in nagovarjajo zmerne volivce. A Trump počne ravno nasprotno. Namerno podpira republikanske kandidate, potiska ob stran notranje strankarske kritike in zaostruje ideološke delitve. Poleg tega Trump skuša prevzeti nadzor nad volilnim sistemom. Nekateri celo namigujejo na Trumpovo uvedbo izrednih razmer pred volitvami.
Za razliko od prejšnjih ameriških predsednikov se Donald Trump na vmesnih volitvah leta 2026 ne zanaša na integracijo, temveč na polarizacijo. Namesto da bi dvoril političnemu središču, zaostruje konflikte, preizkuša institucionalne meje in skuša prevzeti nadzor nad volilnim sistemom, v nemškem tedniku Focus piše nemški analitik Josef Braml.
Trumpovo poseganje v volilne zakonodaje
Kot predsednik se tako Trump pri volilni zakonodaji vmešava v področje, ki je ustavno rezervirano za posamezne zvezne države. Ker ključne reforme niso izvedljive v kongresu ali na sodiščih, se strategija preusmerja k izvršilnim instrumentom – celo do možnega izrednega stanja.
Kot piše Braml, v predsednikovem ožjem krogu kroži osnutek izvršilne odredbe glede sprememb volilne zakonodaje. Z navedbo domnevnega tujega vmešavanja – na primer Kitajske – bi lahko razglasil izredne razmere v državi. Cilj bi bil predsedniku podeliti široka pooblastila nad volilnim procesom.
Omejevanje volilne pravice
Predlogi močno vplivajo na obstoječe postopke: omejitev ali odprava glasovanja po pošti, zamenjava elektronskih glasovalnih sistemov z ročno preštetimi glasovnicami, strožje zahteve za preverjanje državljanstva in vključitev zveznih agencij v preverjanje upravičenosti volivcev.
Evropa se mora odzvati na Trumpove poteze. Večja varnostna neodvisnost, manjša odvisnost od Washingtona in večja gospodarska odpornost niso več možnosti, temveč nujnost. Transatlantsko partnerstvo ostaja pomembno, vendar ni več zanesljiva konstanta, trdi Braml.
Takšni ukrepi bi temeljito spremenili organizacijo volitev – in politizirali področje, ki po ustavi spada predvsem v pristojnost posameznih držav. Predsednik bi s tem prevzel pooblastila, ki strukturno niso njegova, pojasnjuje Braml.
Posledice za Evropo
Kar se zdi kot ameriška notranja politika, ima neposredne posledice za Evropo. Trumpova strategija moči ne spreminja le ameriške volilne kampanje, temveč postavlja pod vprašaj tudi zanesljivost ZDA kot varnostnega sidra.
Za Evropo to ni oddaljen problem. ZDA ostajajo osrednjega pomena za evropsko varnost: znotraj Nata, pri jedrskem odvračanju Rusije in v politiki globalnega reda. Če pa bodo domači boji za moč v ZDA spodkopali institucionalno stabilnost, bo to neposredno vplivalo na te funkcije.
Manjša odvisnost Evrope od ZDA
Posledica je strateška negotovost. Evropske države morajo pričakovati, da bo ameriška zunanja politika vse bolj odvisna od domače dinamike. Odločitve v krizah bi lahko postale manj predvidljive in bolj nagnjene k eskalaciji.
Evropa se mora odzvati. Večja varnostna neodvisnost, manjša odvisnost od Washingtona in večja gospodarska odpornost niso več možnosti, temveč nujnost. Transatlantsko partnerstvo ostaja pomembno, vendar ni več zanesljiva konstanta, še piše Braml.
