SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kakšna prihodnost čaka slovenski turizem

4

termometer

Slaba banka postaja lastnik treh velikih hotelskih verig in s tem tretjine hotelskih kapacitet v državi. Kaj to pomeni za slovenski turizem?

Iz slabe banke (DUTB) so v petek sporočili, da bodo zasegli in prevzeli upravljanje treh hotelskih verig – Sava Turizem, Istrabenz Turizem in Istrabenz hoteli Portorož, Bernardin – s skupno 41 hotelskimi enotami. Zaseg predstavlja slabo tretjino hotelskih zmogljivosti v Sloveniji. V zvezi s tem se poraja več vprašanj: od tega, ali bo poteza DUTB pravno zdržala (v Savi Turizmu so napovedali izpodbijanje odločitve, prav tako v Istrabenz Turizmu), do vprašanj kakovosti upravljanja, skladnosti s strategijo upravljanja državnih naložb in tega, kaj to pomeni za zaposlene v hotelskih kapacitetah.

Ta vprašanja smo postavili tudi našim sogovornikom, ki vsi poslujejo v turizmu: Marjanu Batagelju (Postojnska jama), Petru Sušniku (City Hotel) in Matjažu Berčonu, ki je v preteklosti vodil Istrabenzovo turistično divizijo Turizem Kras.

Kakšno je stanje slovenskega turizma?

Peter Sušnik: "Če pogledamo bilance vseh teh podjetij in turizma na sploh v Sloveniji, lahko ugotovimo, da je turizmu v zadnjih letih šlo izjemno slabo. To je rezultat tega, da smo v Sloveniji v turizem vlagali ogromno denarja, ne da bi predhodno naredili analize, kaj bi s tem želeli. Šlo je za ogromno razpršenega zasebnega kapitala in ogromno koncentriranega državnega kapitala, ki ni vedel, kaj bi s temi zadevami. Kjer ni jasnega gospodarja, je samoupravljanje. Izvajale so se naložbe, ki so bile odločno previsoke glede na pričakovani izkupiček.

Ker ni bilo učinkovitosti, so nastajali likvidnostni krči. Te so rešili tako, da so spustili ceno. Veseli so bili vsakogar, ki je prišel, samo da je plačal, da je bil prikazan denarni tok. Zraven se je veliko govorilo o prestrukturiranju in novih strategijah, naredilo pa se ni nič. Če gledamo Savo Turizem ali portoroške hotele, se v zadnjih letih ni naredilo nič – ne strategije prodaje, spremljanja stroškov, učinkovitosti vodenja, kaj šele strategije trženja.

Cene so padle za od 15 do 20 odstotkov. To je strahoten poraz za že tako izžeto panogo. Zajedli so v amortizacijo in niso vlagali. V turizmu pa je treba vsakih deset let investirati, in to veliko."

Kako komentirate potezo slabe banke, da zaseže tri hotelske verige z 41 hoteli?

Marjan Batagelj: "Prehod hotelov pod slabo banko (DUTB) je še vedno pravno vprašanje. Predvsem za Savo zgodba v pravnem smislu še ni končana. Če izhajam iz informacije, da namerava DUTB premoženje povečati za 60 odstotkov, se mi zastavlja vprašanje, kako bodo to naredili. Način upravljanja v Savi že zdaj ni bil slab. Podatki o poslovanju Save so bili vedno dobri. Drugo vprašanje je, kaj je podjetje bremenilo. Če zna DUTB vzpostaviti še bistveno boljše poslovanje in poiskati sinergijske učinke velikega podjetja, kakršno bo nastalo, potem je to zelo v redu. Lahko se govori, kaj je treba narediti, a potem je treba to tudi uresničiti.

Matjaž Berčon v prenosu upravljanja 41 hotelov na DUTB vidi kanček upanja za slovenski turizem in ostaja optimist. "Scenarij z obstoječimi lastniki smo že videli, pri vsaki potezi upamo, da bo boljša. Upam, da je prevzem upravljanja le prehodnega značaja in da bo DUTB odigrala vlogo kriznega lastnika. To se ne bo poznalo niti v menedžmentu, niti pri samem upravljanju hotelov, niti pri zaposlenih," napoveduje Berčon, ki pa ne verjame, da lahko DUTB vseh 41 hotelov proda enemu kupcu, temveč več manjšim kupcem. "Takšen paket hotelov ni prodajljiv samo enemu lastniku. Bistveno več lahko DUTB iztrži po kosih," je prepričan. Meni, da bo prehodno obdobje trajalo od dve do tri leta.

Peter Sušnik je prepričan, da ima DUTB zdaj izjemno priložnost, da kot tako rekoč enoten lastnik velikega dela slovenskega turizma stvari postavi na pravo mesto in pove, koliko so dejansko vredne. "Da presekamo mit, kako krasna in čudovita je ta panoga. Da nehamo šteti goste v posteljah, ampak začnemo šteti, koliko je dobička od njih. Da ne preštevamo milijonov, ki smo jih vrgli v investicijo, ampak koliko nam bo ta prinesla nazaj. Ko bomo pripeljali še mednarodno uveljavljene standarde, se bodo pojavili tudi tujci kot skladi in bodo investirali tudi v slovenski turizem, v katerem je perspektiva," meni Sušnik.

Ali DUTB lahko poskrbi za boljše upravljanje, kot so ga imeli hoteli do zdaj?

Marjan Batagelj: "Če se bo DUTB sanacije lotila le s finančnega vidika, je to le del uspešne zgodbe. Brez operativne uprave, ki bo skrbela za goste in posel, ne bo šlo. Zdajšnje uprave niso slabe. V Istrabenzovi diviziji je živel samo turizem in v Savini diviziji turizem sam po sebi ni bil nikoli težava, le da so se znašli v holdinških strukturah. Ne moremo govoriti, da gre za slab menedžment, ki ne zna upravljati, ampak se je znašel v nekem danem položaju. Napaka bi bila v majhni Sloveniji zdaj iskati neki XY menedžment. Matjaž Berčon: "Obstoječa hotelska podjetja bodo pod novim lastnikom delovala bistveno bolje kot zdaj. Če so prejšnji lastniki napačno vodili dozdajšnjo poslovno politiko, upam, da bodo za svoje odločitve odgovarjali. V tem trenutku me najbolj skrbi, koliko bodo pretekle napačne odločitve oškodovale davkoplačevalce." Berčon pojasnjuje, da kljub morebitnim stečajem Save Turizma in Istrabenza novi lastniki hotelov ne bodo zaprli.

Peter Sušnik: "Še dobro, da so se dozdajšnji lastniki umaknili, ker niso mogli ne živeti ne umreti. Trenutna vrednost je zelo nizka. Prepričan sem, da bodo z neko ustrezno strategijo donosi sijajni. A treba bo od tri do štiri leta krepko garati, da se stvari izčistijo in da se bo vse začelo obračati na bolje. Zdajšnji lastniki tega niso bili sposobni, ker bi sicer leta 2009 ali 2010, ko smo videli, kam se stvari obračajo, to že naredili. Šlo je za neko medsebojno povezanost lastnikov, ki so bili slabi, v upanju, da bo nekako šlo. Večina lastnikov je imela neke druge dejavnosti, ki so jim požrle še več denarja, in so na koncu črpali iz turizma."

Kako bo po novem potekalo poslovodenje? Kakšne bi lahko bile posledice za zaposlene? Marjan Batagelj: "Vidim dve priložnosti: da bi se optimiziralo poslovodenje in da bi se hotelske storitve dvignile na višjo raven. Finančno prestrukturiranje pa je stvar lastnika. Ta mora podjetja razbremeniti finančnih bremen iz preteklosti in rezultati ne bodo slabi. Najprej bo sledila centralizacija, tako to delajo velike holdinške strukture. To je modra poteza in pred tem si ne smemo zatiskati oči. Dosegli bodo boljše cene na trgu. Logistično bodo delovali boljše. Če bi kakšen človek postal odveč, je tudi logično. A logično je tudi, da bodo, če bodo hoteli biti boljši, morali več zaposlovati v storitvenem delu, ki se dotika gosta. Skoraj prepričan sem, da so tukaj rahlo podhranjeni, saj je optimizacijo velikokrat najlažje začeti pri zaposlenih. A to se v turizmu ne obnese, govorim iz lastnih izkušenj. Ko sem prišel v turizem, so se vsi bali odpuščanj, mi pa smo naredili ravno obratno: z visoko storitvijo. V turizmu pa storitve niso računalniki in hoteli, ampak ljudje."

V nasprotju z Batageljem Matjaž Berčon dvomi, da bo DUTB centralizirano vodila upravljanje vseh 41 hotelov. "Do neke mere lahko združijo nekatere poslovne funkcije in iščejo sinergije. A zgolj ena nabavna služba ne more oskrbovati vseh 41 hotelov. Takšnega scenarija v Sloveniji še nismo videli," razloži Berčon. Pri tem izključuje tudi možnosti prehajanja zaposlenih iz enega hotela v drugega v najvišjih sezonah, kar se mu zdi sicer dobra ideja, a težko izvedljiva.

Kako bo to vplivalo na finančni trg, druge hotelske verige, lokalno okolje?

Peter Sušnik: "Za zaposlene bo to izjemna priložnost. Za finančni trg bo to velika čistilna akcija in mit se bo končno razbil. Za lokalna okolja je to zelo dobro – z novim zagonom pridejo novi ljudje, pobere se dodatna turistična taksa. Za državo pa je tudi dobro, ker bo lahko začela zaračunavati tudi kaj drugega poleg DDV – davek od dobička, ker turizem mora biti dobičkonosna panoga.

To dobro vpliva na vse. V turizmu smo izjemno povezani. Gostje ne pridejo zaradi hotela, ampak zaradi destinacije. Če se bo Portorož postavil pokonci, bodo gostje prišli tudi v Ljubljano. V smislu infrastrukture imamo kakovost, a ker ni vzdrževano, ker ni standardov servisa, nas vse to vleče navzdol. Konkuriramo, kdo bo dal najnižjo ceno, namesto da bi konkurirali s tem, kdo bo ponudil boljšo ponudbo za tisto ceno. V tujini se v turizmu primerja, koliko je kdo zvišal ceno v določenem letu, tisti je uspešen. Pri nas je pa obratno. To pomeni, da ti na koncu nekje zmanjka."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin