Ponedeljek, 25. 5. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Prihodki notarjev v 2025
Dva notarja z milijonskimi prihodki, polovica pod 400 tisoč evri
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,41
Podatki kažejo na izrazito koncentracijo prihodkov pri manjšem delu notarjev. Deset najuspešnejših je lani ustvarilo 23 odstotkov vseh prihodkov v panogi. V nadaljevanju prikazujemo podatke o prihodkih vseh notarjev v Sloveniji.
Slovenski notarji so lani zabeležili rekordne prihodke v višini 34,6 milijona evrov. Prvih deset je po podatkih Notarske zbornice Slovenije skupaj ustvarilo 7,8 milijona evrov, kar je približno 23 odstotkov vseh prihodkov v panogi, izstopata pa dva notarja, ki sta presegla milijon evrov. Podatki razkrivajo, da je bil povprečen notarski prihodek bistveno nižji, slabih 400 tisoč. Polovica notarjev ga ni dosegla.
Po podatkih Notarske zbornice Slovenije v Sloveniji deluje 88 notarjev. Po 2. členu Zakona o notariatu so podatki o prihodkih notarjev javni, medtem ko zbornica s podatki o dobičkih ne razpolaga in niti nima podlage za njihovo pridobivanje.
Notar Miro Košak je lani zabeležil 1.397.197 evrov prihodkov.
Skupaj so lani notarji ustvarili 34,6 milijona evrov prihodkov oziroma slabih pet milijonov več kot leto prej. Prvih deset je svoje prihodke povečalo za dobrih deset odstotkov.
Več kot milijon evrov prihodkov sta ustvarila notarja Miro Košak (1,4 milijona evrov) in Uroš Kos (en milijon evrov). Oba sta prihodke glede na leto poprej povečala za 15 odstotkov.
Tretji najuspešnejši je Jernej Jeromen z 875 tisoč evri prihodka. Polovica notarjev z lestvice desetih najuspešnejših prihaja iz Ljubljane, med najuspešnejšimi so tudi štiri notarke.
Notarska zbornica: Stranke iščejo več pravne varnosti
Za komentar o rekordnih prihodkih, ki so bili lani najvišji v zadnjem desetletju, smo se obrnili na Notarsko zbornico Slovenije, kjer menijo, da so številke rezultat visoke stopnje zaupanja v notarje, saj Slovenci v notarskih pisarnah naročajo tudi storitve, za katere ni predpisana obvezna notarska oblika.
Za primer navajajo prodajno pogodbo, ki je veljavna, tudi če ni sklenjena v obliki notarskega zapisa. Opažajo pa, da se vse več ljudi odloči za notarsko obličnost, predvsem zaradi notarjeve nepristranske vloge in strokovne usposobljenosti.
"Jasno oblikovana pogodbena določila, ki odražajo dejansko voljo strank, zmanjšujejo tveganje za nastanek kasnejših civilnopravnih sporov. Najvišjo stopnjo pravne varnosti v pravnem prometu strankam zagotavlja pogodba v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki predvsem upniku omogoča, da ob neizpolnitvi obveznosti dolg izterja neposredno v izvršilnem postopku. S tem se izogne dolgotrajnemu pravdnemu postopku in dokazovanju obstoja terjatve."
Povečanje skupnih prihodkov v panogi deloma pripisujejo tudi večjemu številu notarjev, ki so poslovali v letu 2025. Prav tako je na povečanje obsega dela notarjev vplivalo število tudi število transakcij na nepremičninskem trgu (število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah in število prodaj hiš na ravni države se je v primerjavi z letom 2024 povečalo za od 20 do 30 odstotkov).
Povprečen notarski prihodek slabih 400 tisoč, polovica notarjev ga ne dosega
Število notarskih pisarn se med leti spreminja, največ prihodkov pa ustvarjajo v Ljubljani, kjer je največja koncentracija prebivalstva v Sloveniji, hkrati pa gre za mesto z intenzivnejšim gospodarskim poslovanjem. Vse to se po navedbah Notarske zbornice odraža tudi v obsegu notarskih storitev.
Večini notarjev so prihodki lani zrasli, najbolj pa so upadli lendavski notarki Sanija Misja, in sicer za 66 tisočakov oziroma dobrih 19 odstotkov.
V 88 notarskih pisarnah po Sloveniji je po podatkih zbornice zaposlenih več kot 310 ljudi, od tega 59 notarskih pomočnikov.
Povprečen notarski prihodek v letu 2025 je bil slabih 400 tisoč evrov (397.974 evrov), več kot polovica oziroma 46 notarskih pisarn pa tega povprečja ni dosegla.
Številne pisarne so zabeležile bruto prihodke celo pod pragom 200 oziroma 300 tisoč evrov. Te notarske pisarne se po navedbah zbornice soočajo z izzivi pri pokrivanju stroškov poslovanja in kadrovskih potreb. Pri tem so obremenjene z visokimi stroški poslovanja, ki se jim notarji zaradi dolžnosti zagotavljanja pravne varnosti in izpolnjevanja strogih standardov delovanja ne morejo izogniti.
Podatki o prihodkih notarjev zajemajo vsa prejeta denarna sredstva iz poslovanja notarske pisarne, kar je celoten bruto promet in ni enak zaslužku notarja. Za dejanski zaslužek je treba odšteti še stroške delovanja pisarn (na primer stroški notarskih pomočnikov, administracije, stroški poslovanja) ter druge odhodke (na primer 22-odstotni DDV na celotni promet).
