Ponedeljek, 2. 10. 2017, 4.02
7 let, 9 mesecev
Kako smo davkoplačevalci pokrili dolgove bohinjskega mogočneža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,95
7
Neuradno: notranji revizorji DUTB naj bi našli dokaze, da je slaba banka terjatve do hotela v Bohinju prodala nekdanjemu lastniku Boštjanu Čoklu. Kako je potem mogoče, da želi njen upravni odbor za izvršnega direktorja ponovno imenovati Janeza Škrubeja, takratnega ključnega operativca DUTB?
Že od začetka delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slaba banka, je mogoče slišati informacije, da terjatve, ki jih prodaja, v nekaterih primerih po nizkih cenah odkupujejo kar sami dolžniki, skriti za poštnimi nabiralniki ali podjetji iz davčnih oaz.
Ti sumi bi se nazadnje utegnili potrditi. Že pred časom je upravni odbor DUTB, ki ga vodi Miha Juhart, zahteval notranjo revizijo postopkov prodaje nekaterih največjih terjatev DUTB. Pod drobnogled naj bi vzela naslednje prodajne postopke:
- paketno prodajo terjatev do ACH, Elana, Adrie Airways in Polzele, ki jih je spomladi 2015 kupila ameriška Bank of America Merrill Lynch International (BAMLI),
-
Janez Škrubej je eden redkih vodilnih mož DUTB, ki je tam že od začetka njenega delovanja.
DZS, kjer je DUTB terjatve tik pred koncem lanskega leta prodala finančnemu skladu York in ciprski družbi Elements Capital Partners, - terjatve do ljubljanskega gradbenega podjetja Energoplan, ki jih je odkupil Kolektor Koling, Sistemske tehnike, ki so prešle v last Slovenske industrije jekla (SIJ), trgovca z avtomobili A-Cosmos ter
- družbe MPM v lasti Boštjana Čokla, nekdanjega visokega uslužbenca Smelta in očeta nikoli uresničenega 30 milijonov evrov vrednega projekta visokogorskega smučišča nad Bohinjem.
Kaj so ugotovili revizorji pri prodaji hotela v Bohinju?
Po naših informacijah je med prvimi na vrsto prišla revizija prodaje dobrih 16 milijonov evrov (bruto) vredne terjatve do družbe MPM, nekdanje lastnice Bohinj Eco Hotela.
V poslu, vrednem 6,6 milijona evrov, torej za skoraj trikrat manj, je njen končni lastnik postalo ciprsko podjetje Cerita, katerega lastništvo se izgubi na Britanskih Deviških otokih. Pri tem naj bi revizorji našli več indicev, da se za novim lastnikom skriva Čokl.
V hotelski panogi se sicer vrednost štirizvezdičnih hotelov običajno giblje med 80 tisoč in 100 tisoč evrov na sobo. To v primeru Bohinj Eco Hotela, v katerem sta 102 sobi in ki stoji v osrčju Triglavskega narodnega parka, pomeni najmanj osem milijonov evrov.
Na DUTB na naša vprašanja o tem poslu niso konkretneje odgovorili. Pojasnili so le, da "je bil postopek prodaje izpeljan na transparenten in konkurenčen način, skladno z zakonodajo ter internimi pravili in postopki DUTB pri prodaji terjatev".
Prav tako ni mogoče izvedeti, ali so revizije izbranih poslov že končane. Toda iz informacij, da naj bi z nekaterimi ugotovitvami ta teden seznanili tudi finančno ministrico Matejo Vraničar Erman, je mogoče sklepati, da so revizorji del posla že opravili.
Povezave novega kupca z družino Čokl
Iz informacij, ki smo jih pridobili na Siol.net, je razvidno, da bi lahko šlo pri prodaji terjatev do MPM za posel, pri katerem so šli na DUTB zelo na roke novemu kupcu.
DUTB je terjatve do MPM, ki jih je prevzela od Nove Ljubljanske banke (NLB), začela prodajati poleti 2015. Tik pred koncem istega leta je podpisala pogodbo o prodaji s kupcem, njegovega imena pa ni javno objavila. Pozneje se je izkazalo, da gre za nemško podjetje Navo Hotel Immobilien.
To je v lasti svetovno znane hotelske verige RIMC iz Hamburga, ki je imela v Sloveniji velike načrte. Po naših informacijah se je zanimala tudi za upravljanje bohinjskega hotela, vendar posel pozneje ni bil sklenjen, hotel pa naj bi v celoti prevzela družina Čokl. Eden od solastnikov RIMC je v Sloveniji ustanovil tudi podjetje SHD, ki je prevzelo upravljanje hotela, vendar ga kmalu prodal Anžetu Čoklu, sinu Boštjana Čokla.
Boštjan Čokl, nekdanji lastnik Bohinj Eco Hotela, in Anže Čokl, ki ga danes upravlja.
Zato naj bi RIMC terjatve kmalu preprodal naprej – in to ciprskemu podjetju Cerita, ki se je aprila lani v zemljiško knjigo vpisalo kot lastnik hotela. Podatki s Cipra kažejo, da je Cerita, ki ima le deset tisoč evrov kapitala, le dva meseca prej, februarja 2016, dobila novega lastnika. To je postalo podjetje Rokanimus, registrirano na Britanskih Deviških otokih.
Kdo je zagotovil milijone za odkup hotela, ni mogoče ugotoviti. Čokl zatrjuje, da ni financiral odkupa terjatev in da ni v nobenem razmerju s ciprskim podjetjem.
S prodajo hiteli, da jih ne prehiti nov zakon
A sume, da bi ta lahko prihajal iz Slovenije, krepita naslednja podatka:
- Hotel v Bohinju trenutno upravlja družba SHD, ki je v lasti družine Čokl.
- DUTB je pogodbo o prodaji terjatve podpisala 30. decembra 2015, tik pred začetkom veljavnosti zakona, ki ji je prepovedal posle z osebami, povezanimi z dolžnikom. Še več, novelo tega zakona je državni zbor sprejel že 18. decembra 2015, torej dvanajst dni pred (!) podpisom pogodbe.
Vse torej kaže na to, da se je nekomu na DUTB s poslom zelo mudilo. DUTB je takrat kot glavni izvršni direktor že vodil Imre Balogh, eden od dveh preostalih izvršnih direktorjev pa je bil Janez Škrubej.
Kako je Čokl izgubil hotel - in ga očitno spet dobil nazaj
- December 2012: blokade računov podjetja MPM, ki je lastnica hotela.
- Marec 2014: prenos 15,5 milijona evrov bruto terjatev do MPM z NLB na DUTB po ceni 2,7 milijona evrov.
- 18. december 2015: državni zbor sprejme novelo zakona o DUTB, s katero prepove posle z osebami, povezanimi z dolžnikom.
- 30. december 2015: DUTB podpiše pogodbo o prodaji terjatev s podjetjem, ki naj bi bilo povezano s Čoklom. Pozneje se izkaže, da je kupec nemško podjetje Navo iz Hamburga. Cena: dobrih šest milijonov evrov.
- 26. januar 2016: uradno začne veljati novela zakona o DUTB.
- 12. februar 2016: ciprsko podjetje Cerita, ki je odkupilo terjatve od nemškega podjetja Navo, dobi novega lastnika. To postane družba z Britanskih Deviških otokov.
- 21. april 2016: Cerita se v zemljiško knjigo vpiše kot novi lastnik hotela, ki ga upravlja podjetje SHD v lasti Anžeta Čokla, sina Boštjana Čokla.
Bo DUTB še naprej vladala "kontinuiteta"?
Isti Škrubej je zdaj v igri za nov mandat izvršnega direktorja. Za zdaj mu namreč najbolje kaže na razpisu, ki ga je DUTB objavila poleti, nanj pa se je prijavilo 30 kandidatov. V ožji izbor jih je prišlo osem, ki so se prebili čez sito kadrovske agencije Profil.
Miha Juhart, predsednik upravnega odbora DUTB
Čeprav se je med njimi omenjalo več kandidatov, med drugim direktorja Semenarne Ljubljana Aleša Šabederja, ki naj bi imel tudi podporo dela Stranke modernega centra (SMC), je kadrovska komisija za nov petletni mandat predlagala dve imeni:
- Janeza Škrubeja, ki je bil ob Alešu Koršiču, drugem izvršnem direktorju, edini od vodilnih mož DUTB, ki je tam že od začetka njenega delovanja. Že v času, ko so DUTB vodili Skandinavci, je bil operativec, ki je sodeloval pri sprejemanju vseh ključnih odločitev. Glavno besedo naj bi imel tudi pri kreditnem odboru DUTB.
- Jožeta Jaklina, nekdanjega člana uprave za finance Luke Koper in kratek čas predsednika uprave DZS, katere največja upnica je bila DUTB. Po podatkih z družabnega omrežja LinkedIn je Jaklin trenutno brez službe. Na DUTB so nam pojasnili, da je prokurist v družbah Ravne Presses in Liv Kolesa, ki sta v lasti slabi banke. Jaklin sicer velja za dobrega prijatelja Marka Remsa, še enega nekdanjega izvršnega direktorja DUTB.
Skupni imenovalec obeh je njuna povezanost s strukturami, ki so še ne tako dolgo nazaj vodile DUTB - tudi v obdobju, ki ga je zajela notranja revizija DUTB.
Prav to naj bi bil ob očitkih nekaterih neizbranih kandidatov, da je bil razpis odločen že vnaprej, glavni razlog, da je upravni odbor, ki si o izbranih imenih ni enoten, odločanje o izvršnih direktorjih preložil na ta teden.
Kakšen vpliv ima nekdanji Mramorjev mož na DUTB?
Precej niti v ozadju kadrovanja na DUTB še vedno vleče Marko Simoneti.
Naši viri blizu vladi trdijo, da precej niti v ozadju kadrovanja na DUTB še vedno vleče Marko Simoneti, nekdanji predsednik upravnega odbora DUTB, ki ga je za ta položaj predlagal nekdanji minister za finance Dušan Mramor.
Simoneti, ki je moral DUTB zapustiti po objavi posnetkov sej upravnega odbora, na katerih je na glas razmišljal o obvodih mimo plačnih omejitev, ki jih je določila država, je ves čas svojega mandata odločno podpiral Škrubeja.
Kadrovsko komisijo sicer uradno vodi Janez Širovnik, član upravnega odbora DUTB, ki se mu mandat izteče konec leta. Vanj je Širovnik prišel jeseni 2015, torej skupaj s Simonetijem, a v kvoti ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška. Mandat se Širovniku izteče konec leta. Po nekaterih informacijah mu ga minister noče podaljšati, kar bi lahko bil razlog naglice pri imenovanju izvršnih direktorjev.
Simoneti + Širovnik = Uroš Korže
Stična točka med Simonetijem in Širovnikom je Uroš Korže, nekdanji direktor Slovenske razvojne družbe (SRD) in pomemben igralec v slovenski tranziciji.
Simoneti je bil v začetku devetdesetih skupaj s Koržetom in Jožetom Mencingerjem avtor modela KMS, ki je predvidel postopno, decentralizirano in odplačno prodajo družbenega premoženja, Širovnik pa je dolgoletni direktor podjetja SIP Šempeter, katerega nadzorni svet je vodil Korže.
Že pred časom je Simoneti za Siol.net poudaril, da se s Koržetom nikoli ne posvetuje glede odločitev, ki jih sprejemajo na DUTB. Prav tako Korže po Simonetijevem vedenju nima nobenega vpliva na Širovnika.
Ob Širovniku v kadrovski komisiji sedita še Juhart in kot zunanja sodelavka Sonja Šmuc, nova direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Kaj je prepovedal spremenjeni zakon
13. člen zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank eksplicitno prepoveduje prodajo terjatev osebam, povezanim z dolžnikom. DUTB tako ne sme terjatve, katere imetnica je postala v okviru izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, prenesti na:
- osebo, ki se v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, šteje za osebo, povezano z dolžnikom;
- družbenika dolžnika, katerega delež v kapitalu dolžnika je večji od deset odstotkov;
- pravno osebo, v kapitalu katere ima oseba iz prejšnjih alinej delež, večji od 50 odstotkov;
- fizično osebo, ki je z dolžnikom v razmerju ožje povezane osebe, kot jo določa zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti.
Prav tako DUTB ne sme z dolžnikom ali porokom terjatve, katere imetnica je postala v okviru izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, skleniti sporazuma o odpustu dolga ali drugega pravnega posla, ki bi imel enak učinek.
DUTB: Vse je bilo transparentno
Na DUTB smo naslovili naslednja vprašanja:
- Kdaj je bila podpisana pogodba o prodaji terjatev do podjetja MPM?
- Kdaj je bila poravnana kupnina?
- Katera družba je poravnala kupnino? Ali je kupnino nakazala ista družba, ki je z DUTB podpisala pogodbo o nakupu terjatev? Če ne, ali ste preverili izvor denarja (glede na zahteve s področja preprečevanja pranja denarja) družbe, ki je nakazala sredstva za nakup terjatev?
- Zakaj je DUTB odstopila od namere, da za družbo MPM Engineering zahteva stečaj?
- Zakaj DUTB ni zasegla sredstev te družbe, kot je ravnala v več drugih primerih?
- Ali lahko zanikate, da ste s sklenitvijo posla pohiteli pred začetkom veljavnosti novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki vam izrecno prepoveduje prodajo terjatev povezanim osebam?
- Ali ste seznanjeni s tem, da je od DUTB terjatve kupila z dolžnikom povezana oseba?
"Povemo lahko, da so bile terjatve družbi NAVO Hotel Immobilen UG prodane konec leta 2015. Postopek prodaje teh sredstev je potekal na transparenten in konkurenčen način ter skladno z zakonodajo ter internimi pravili in postopki DUTB pri prodaji terjatev."
7