SiolNET. Posel danes Novice
5,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj je šlo narobe v rudarski nesreči, v kateri je poškodovan tudi dijak

5,78

termometer

rudarji, Premogovnik Velenje
Foto: Reševalna četa Premogovnika Velenje

Slabše varnostne razmere v Premogovniku Velenje so neposredna posledica gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), ki je življenjsko dobo rudnika podaljšalo za trideset let. Rudarji morajo premog za njegovo delovanje kopati na nevarnejših območjih, kar povečuje možnost stebrnih udarov in drugih nesreč.

Včerajšnja nezgoda v jami Pesje je najhujša v Premogovniku Velenje v zadnjih petih letih. 

Šest rudarjev je bilo poškodovanih v stebrnem udaru, ki se zgodi, ko se ob kopanju v hribini sprosti napetost med plastmi. Njegov učinek je enak potresu, nastala sila pa ob občasnem poku rudarje vrže ob steno ali strop jame. 

Med rudarji, ki so bili včeraj zvečer poškodovani v nezgodi v Premogovniku Velenje, so trije danes ostali v bolnišnični oskrbi. Eden od njih je dijak tretjega letnika srednje šole za rudarstvo in varstvo okolja iz Velenja. 

Kaj je dijak počel v nevarnem delu jame?

"Trenutno je dijak v bolnišnici. Smo v stiku s starši, obiskali pa ga bomo jutri. Dogodek obžalujemo in upamo, da bo dijak čim hitreje okreval," je za Siol.net dejal ravnatelj Albin Vrabič. 

Na vprašanje, zakaj je bil dijak v času nezgode na območju nevarnega odkopa, kar se v preteklosti po naših podatkih ni dogajalo, je Vrabič odgovoril, da je bil po njegovem vedenju ves čas pod budnim nadzorom učiteljev. "Gre za prvi tak dogodek, odkar vodim šolo. Vedeti morate, da je rudarstvo specifičen poklic, jama pa nepredvidljiva," je pojasnil Vrabič. 

rudarji, Premogovnik Velenje Foto: Reševalna četa Premogovnika Velenje

Eden od poškodovanih rudarjev je bil žrtev stebrnega udara že tretjič.  Zadnji večji stebrni udar se je v edinem delujočem slovenskem premogovniku zgodil januarja letos, ko se je poškodoval en rudar. Gre za dogodek, ki ga vnaprej ni mogoče predvideti. Pogosto pa je povezana s hitrim odkopavanjem, ki v jami sprošča različne pline.

Je jama res bolj varna kot pred 15 leti? 

V Premogovniku Velenje, ki ga vodi Ludvik Golob, ves čas poudarjajo, da se varnostne razmere v jami izboljšujejo. Če smo še pred dvajsetimi leti imeli več kot 1000 nezgod na leto, se je ta številka v zadnjih letih spustila krepko pod 100," so že včeraj sporočili iz premogovnika.

A pri tem so navajali napačne podatke. Ti kažejo, da se varnostne razmere v premogovniku na srednji rok ne izboljšujejo, ampak celo slabšajo.

Po uradnih podatkih so leta 1994 v premogovniku zabeležili 562 nezgod, torej skoraj enkrat manj od številke, ki so jo v Velenju navajali včeraj. Pri tem velja poudariti, da je imel takrat premogovnik 4168 zaposlenih, kar je bistveno več kot danes. 

Ludvik Golob, predsednik uprave Premogovnika Velenje
Ludvik Golob, predsednik uprave Premogovnika Velenje Foto: Premogovnik Velenje Število nesreč je v naslednjih letih res padalo, a ob tem tudi število zaposlenih. Leta 2000 so v premogovniku zabeležili 190 nezgod, zaposlovali pa so 2860 ljudi. Delež nezgod na število zaposlenih je torej predstavljal okrog 6,6 odstotka. 

Lani pa so v premogovniku, ki zaposluje še približno 1250 ljudi, beležili 86 nezgod. Delež nezgod na število zaposlenih je znašal skoraj 6,9 odstotka, kar je več kot leta 2000.

Pristojni na nadzorniških izpitih

V premogovniku teh podatkov danes niso komentirali. Odgovorov pristojnih nam namreč niso mogli zagotoviti, ker so na nadzorniških izpitih. 

Da se varnostne razmere v jami slabšajo, je mogoče že nekaj časa slišati iz vrst rudarjev. Julija lani je zaradi pomote stikalca v TEŠ, ki je izklopil glavno napajanje za premogovnik, v jami prišlo do izpada elektrike, zaradi česar so se morali zaposleni umakniti z delovišč. 

Prejšnji mesec pa se je zaradi zahtevnejšega zagona enega od odkopov za kratek čas ustavila proizvodnja. V premogovniku so nam takrat pojasnili, da "je šlo za dogodek, ki zaradi specifike dejavnosti ni nič posebnega".

Varnostne razmere so slabše zaradi TEŠ6

Slabše varnostne razmere v jami, pred katerimi že nekaj časa opozarja Sindikat delavstva in rudarstva energetike (SDRES), eden od dveh, ki delujejo v PV, so neposredna posledica ključnih strateških odločitev v slovenski energetiki. 

Še približno petnajst let nazaj je bilo načrtovano, da bo Premogovnik Velenje, dobavitelj premoga za TEŠ,  deloval le do leta 2025, nato pa bi se začelo njegovo zapiranje. 

Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik Premogovnika Velenje, o nesreči še molči. V nadzornem svetu premogovnika sedita oba člana poslovodstva HSE Matjaž Marovt in Stojan Nikolić (na fotografiji), ki je svojo glavno skrb posvečal zagotavljanju likvidnosti. Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik Premogovnika Velenje, o nesreči še molči. V nadzornem svetu premogovnika sedita oba člana poslovodstva HSE Matjaž Marovt in Stojan Nikolić (na fotografiji), ki je svojo glavno skrb posvečal zagotavljanju likvidnosti. Foto: Premogovnik Velenje A najvplivnejši energetiki iz Šaleške doline so imeli drugačne načrte. Že leta 2006 so sprejeli odločitev o gradnji novega bloka TEŠ6 s 600 megavati moči. Pri tem so predvideli tudi hkratno obratovanje dveh preostalih blokov: TEŠ4 in TEŠ5. 

To je pomenilo veliko breme za premogovnik. Ne le, da bodo morali rudarji odkopati večje količine premoga, ampak bodo to morali početi do leta 2054, ko bo TEŠ6 prenehal z obratovanje. Življenjska doba premogovnika, ki ga je takrat vodil Milan Medved, se je tako iz leta 2025 podaljšala za trideset let. 

Temu so morali v Velenju prilagoditi odkopne fronte in pri tem imajo očitno kljub modernizacije tehnologije vse več težav. 

Jama se krči, odkopi so si vedno bližje

Jama, ki je bila nekoč razpotegnjena čez polovico Šaleške doline, se krči. To pomeni, da so si jamska čela in odkopna polja vedno bližje. Pri izdelavi jamskih prog se namreč posega tudi na območje jamskih stebrov v rovih. 

Izdelava in vzdrževanja jamskih prog ter odkopavanje premoga se posledično seli v vedno večje globine in težje pogoje. Pri tem občasno prihaja tudi do medsebojnega vpliva posameznih jamskih prostorov in odkopnih polj. To povečuje možnost stebrnih udarov in drugih nezgod.  Teš6 Foto: STA

Gre za pojav, ki bo v prihodnjih treh desetletjih verjetno pogostejši in postaja predvidljiv. 

Do nezgode je tako v ponedeljek prišlo na območju priprave za odkop, ki je začel obratovati prejšnji mesec. V premogovniku so že pred dnevi priznali, da imajo na tem območju "težave, ki se manifestirajo predvsem v povečanih deformacijah odvozne proge". 

"Te deformacije so se pojavile zaradi povečanih pritiskov in medsebojnih vplivov ter zaradi slabše nosilnosti premoga v tem območju," so iz premogovnika sporočili le nekaj dni pred ponedeljkovo nezgodo. 

Kopljejo več, ker je premog slabši

Premogovnik je zaradi TEŠ6 že tako pod velikim pritiskom intenzivnega odkopavanja. Letos želijo v velenjskem rudniku izkopati 3,5 milijona ton premoga, zaradi česar bodo rudarji letos tam preživeli tudi deset sobot. 

Premogovnik Velenje, rudnik, rudarji Foto: Premogovnik Velenje Za nameček je premog, ki ga kopljejo v Velenju, vedno slabše kvalitete, zato ga TEŠ potrebuje v večjih količinah, če želi doseči željeno kurilno vrednost. 

V premogovniku so sicer še prejšnji mesec zatrjevali, da "je delo v jami delo v posebnih in zelo specifičnih pogojih, ker ima nasam potek dela včasih še vedno največji vpliv prav narava, ki nas lahko s svojo muhavostjo tu in tam še vedno preseneti". 

"Kar se varnosti tiče smo eden najmodernejših in najbolje opremljenih rudnikov v Evropi in svetu," poudarjajo. 

Zadnji večji steberni udar se je v premogovniku zgodil pred petimi leti. Tudi takrat je bilo poškodovanih šest rudarjev. Po tistem so v premogovniku sprejele nekatere ukrepe. Med drugim so ustanovili posebno skupino za preprečevanje stebrnih udarov, ki je v zadnjem času postala nedejavna.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 184
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin