Imamo dve Sloveniji: napredno in tisto, ki nas zavira

Svetovna banka je pred dnevi objavila lestvico Doing Business 2018, v kateri upošteva različne dejavnike, ki sestavljajo poslovno okolje neke države. Slovenija letos med 190 ocenjenimi državami po tem, kako ugodno je njeno okolje za poslovanje, zaseda 37. mesto, kar je sedem mest slabše kot lani.

Najbolje se je Slovenija uvrstila pri čezmejnem poslovanju (1. mesto), dve mesti je pridobila pri reševanju insolvenčnih postopkov in je zdaj na desetem mestu. Pri oskrbi z elektriko je letos na 19. mestu, lani je bila 16. Pri zaščiti malih delničarjev je na 24. mestu (lani 9.), slabše kot lani je uvrščena tudi pri prepisu lastništva, kjer je izgubila dve mesti in je 36. Izboljšala je uvrstitev glede zagotavljanja pogojev za ustanovitev podjetja, kjer je 46., potem ko je bila lani na 49. mestu. Padec je doživela pri plačevanju davkov, kjer je bila lani 24., letos pa je na 58. mestu.

Pri administraciji in pravni državi ni napredka 

"Izdaja gradbenih dovoljenj, pridobivanje posojil, uveljavljanje pogodb. Ne teh področjih imamo še veliko za postoriti," pravi Sašo Stanovnik. Foto: Bor Slana Treba je razumeti metodologijo teh lestvic, nekateri kriteriji so tudi subjektivni, uvrstitve pa so zato relativne, pravi Sašo Stanovnik iz skupine Alta. "Slovenija je na primer na 37. mestu, Švica na 33. - na prejšnji lestvici je bila celo eno mesto za nami -, Češka na 30., Japonska na 34., Hrvaška na 51. mestu in podobno."

Dodaja, da je tovrstne razvrstitve treba brati z vidika napredka. 

Slovenija je pri izdaji gradbenih dovoljenj na 100. mestu, potem ko je bila lani na 80. Bolje kot lani se je odrezala pri pridobivanju posojil, kjer je z lanskega 133. mesta napredovala na 105. Najslabše se je odrezala pri uveljavljanju pogodb, kjer je letos na 122. mestu, potem ko se je lani uvrstila na 119. mesto.

"Našteta tri področja so tista, kjer bi se morala Slovenija v prihodnje močno izboljšati. Torej administracija in pravna država. A to ni nič novega, nič presenetljivega. Nad tem so se namreč vlagatelji in državljani že v preteklosti precej pritoževali. Najbrž je pri tem večja težava od trenutnega stanja zlasti pomanjkanje napredka." Smo pa na drugi strani pri insolvenčnih postopkih in zaščiti malih vlagateljev uvrščeni precej visoko, pravi Stanovnik. 

Dve Sloveniji: napredna in tista druga, ki zavira razvoj 

Luka Gubo: "Po eni strani smo med najboljšimi na svetu v tehnologiji blockchain, po drugi na nekatera dovoljenja čakamo nerazumno dolgo." Foto: Osebni arhiv "Ena Slovenija je tista napredna, kjer smo med prvimi na svetu, na primer pri razvoju tehnologije blockchain. Po drugi strani pa želiš kupit zemljo in moraš čakati, da od nekoga dobiš potreben podpis. To se mi zdi bizarno," pravi finančnik Luka Gubo iz sklada FT Quant. Opozarja, da rezultati Doing Business 2018 kažejo ravno na to: da pravna država in postopki pri nas ne delujejo, kot bi morali. 

Sašo Stanovnik še posebej opozarja na davčni vidik. Težave vidi v porazdelitvi davčnega bremena med delom in premoženjem, pri izigravanju davčne zakonodaje ter pri vedno več različnih dajatvah in prispevkih, ki jih država nalaga ljudem, čeprav jih uradno ne štejemo za davke. 

"Državljani imajo boljši občutek, če vidijo, da višje prispevne stopnje odslikava tudi kakovost storitev. Pa pogosto ni tako, zdi se le, da breme raste."

"Po drugi strani je res, da lahko pri posameznih stvareh pri posameznih merah celo lažje dihamo kot na primer Nemci. Pri številu davkov je ta razlika majhna: 10 proti 9. Skratka vse je relativno. Sicer pri davkih še najbolje zadene citat Benjamina Franklina, da ni nič gotovega razen smrti in davkov," dodaja Stanovnik.