Ikea pokukala v naše domove, kako živimo Slovenci? #video

Slovenci precej pogosteje kot v drugih državah za bivališče izberemo hišo, želimo si modernega in svetlega pohištva, ki zdrži dlje časa, je v analizi ugotovila Ikea. Švedski trgovec s pohištvom, ki naj bi po optimističnem načrtu v dobrem letu dni odprl trgovino v Sloveniji, je obiskal nekaj slovenskih gospodinjstev in preučeval bivanjske navade Slovencev.

Življenje v hišah je nekakšna slovenska posebnost. Če v Evropski uniji (EU) v povprečju v hišah živi okrog 60 odstotkov državljanov, je v Sloveniji delež 70-odstoten, kaže statistika.
Življenje v hišah je nekakšna slovenska posebnost. Če v Evropski uniji (EU) v povprečju v hišah živi okrog 60 odstotkov državljanov, je v Sloveniji delež 70-odstoten, kaže statistika. Foto: Thinkstock

Ikeini zaposleni pred odprtjem trgovine vedno obiščejo določen vzorec gospodinjstev v razdalji do 60 kilometrov od lokacije trgovine. Zanima jih, kako lokalni prebivalci živijo, morebitne posebnosti njihovega življenjskega stila, kaj potrebujejo.

Ker nameravajo zgraditi trgovino v Ljubljani, so to storili tudi pri nas. "Nadpovprečno število Slovencev živi v hiši," eno od najbolj opaznih posebnosti Slovenije izpostavi šef Ikee za jugovzhodno Evropo belgijskega rodu Stefan Vanoverbeke.

Navrže še nekaj potreb slovenskega kupca: "Pohištvo kupujete za dlje časa, poudarek je na življenju v družinah z otroki. Iščete moderno pohištvo, svetlih barv in lahko za vzdrževanje."

[video: 65264 / ]

Novinarka: Andreja Lončar/Video: Planet TV


Na potezi je občina

Ugotovitve analize bodo trgovcu pomagale oblikovati asortiman izdelkov v ljubljanski trgovini, ki naj bi vrata odprla v dobrem letu dni, po optimističnih projekcijah konec leta 2018 ali v začetku 2019. Takrat bodo zagnali tudi spletno trgovino.

Kar se tiče gradnje, je žogica trenutno na ljubljanski občini, ki se je v memorandumu, podpisanem z multinacionalko, zavezala, da uredi infrastrukturo okrog trgovine (plačnik je Ikea). Kot smo že poročali, se je zapletlo pri pridobivanju zemljišč za dovozno cesto. Trenutno teče razlastitveni postopek za zemljišči dveh propadlih podjetij v BTC.

[video: 65263 / ]

Novinarka: Andreja Lončar/Video: Planet TV


Ko dobijo dovoljenja, potrebujejo leto dni 

V Ikei, ki je zemljišče kupila leto in pol nazaj, so za zdaj potrpežljivi. Ko občina opravi svojo nalogo, bo Ikea zaprosila za gradbeno dovoljenje, nato potrebujejo leto dni za izgradnjo objekta, ki bo stal v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC.

"Mi imamo vse pripravljeno, da zaprosimo za gradbeno dovoljenje, podpisali smo tudi pogodbe z devetimi gradbinci in eno nadzorno družbo, zdaj pa čakamo, da občina uredi potrebno," pravi Vladislav Lalić, Ikein regijski direktor za širitev. Omenimo, da sta tako Lalić kot Vanoverbeke zastopnika Ikeinega slovenskega podjetja.

Koliko bo zares novih kupcev?

Lalić kljub relativni potrpežljivosti Ikeinega vodstva poudarja, da je čim hitrejše končanje postopkov v interesu vseh in da verjame, da se tega zaveda tudi občina. "Poleg zaposlitev in davkov, ki jih bo plačevala Ikea, je pomembno, da bodo Slovenci denar, ki ga trošijo v tujini, po odprtju trgovine v večjem deležu trošili doma," pravi. 

V trgovini, katere gradnja bo Ikeo stala 86 milijonov evrov, pričakujejo okrog tri milijone obiskovalcev letno. Seveda je pričakovati, da bo tu kupoval del tistih, ki danes kupujejo v Gradcu in Celovcu v Avstriji, italijanskem Viležu ali hrvaški prestolnici Zagreb.

Lalić pravi, da je s tega vidika Slovenija specifična, saj ponavadi trgovine odpirajo na lokacijah, ki se ne "prekrivajo" z drugimi. Dodaja pa, da je težko oceniti, koliko bo pravzaprav novih kupcev.

Posebnost ljubljanske Ikee je ta, da sledi relativno novi strategijj podjetja, ki se z obrobij mest pomika bližje središčem. Računajo, da bodo na ta način povečali frekvenco obiskov, saj ljudje v Ikeo ne bodo več hodili le po večjih nakupih. Posebnost ljubljanske Ikee je ta, da sledi relativno novi strategijj podjetja, ki se z obrobij mest pomika bližje središčem. Računajo, da bodo na ta način povečali frekvenco obiskov, saj ljudje v Ikeo ne bodo več hodili le po večjih nakupih. Foto: IKEA

Kdaj razpisi za 300 služb?

Za Slovence je verjetno trenutno eno najpomembnejših vprašanj kadrovski načrt, ki pa za zdaj ostaja precej ohlapen. Po besedah Lalića bo v trgovini zaposlenih okrog 300 ljudi, od tega 150 do 200 prodajalcev. Kdaj bodo razpisi zunaj, bo odvisno od časovnice gradnje, pravi. Z oblikovanjem ekipe začnejo dobro leto pred odprtjem. 

Kakšne kadre iščejo? "Iskali bomo različne profile. Seveda bo kriterij pri izbiri tudi izobrazba in izkušnje, a najbolj pomembno je, da se mentaliteta človeka sklada z vrednotami podjetja. Pomembno je obnašanje, pomembno je, da je kandidat timski človek," pravijo v Ikei. 

Ikein prihod v Slovenijo je lahko priložnost tudi za slovenske dobavitelje. Nekateri so s švedskim pohištvenim trgovcem v preteklosti že sodelovali. Ikein prihod v Slovenijo je lahko priložnost tudi za slovenske dobavitelje. Nekateri so s švedskim pohištvenim trgovcem v preteklosti že sodelovali. Foto: Thinkstock

Zaradi Ikee naj bi za pohištvo zapravili več

Ikea, ki je pravkar odprla beograjsko trgovino, se zaveda, da je slovenski trg drugačen od srbskega. "Gre za zrel trg, kupna moč pa je občutno višja," pravi Lalić. Na vprašanje, kdo so njihovi konkurenti, našteje trgovce, kot sta XXL Lutz, ki ima v lasti Lesnino, in Harvey Norman, omeni pa tudi trgovine z "naredi sam" (tako imenovanimi do it yourself) materiali in opremo.

Bo njihov prihod naštetim odškrtnil del pogače? Gotovo, a Lalić pravi, da njihove raziskave kažejo, da odprtje Ikeine trgovine poveča trošenje za pohištvo.

Priložnost za dobavitelje 

Nenazadnje je tu še priložnost za slovenska podjetja, da postanejo Ikeini dobavitelji. Švedska multinacionalka je sicer znana kot trd pogajalec, med podjetji je slišati, da nekateri zaradi nizkih marž, ki jih dosegajo, ne morejo ali ne želijo delati z njo. Trgovec trenutno po Lalićevih besedah nima slovenskega dobavitelja, čeprav je v preteklih letih nekaj podjetij že delalo s švedskim trgovcem.

Kot pravi sogovornik, na vsakem trgu iščejo tudi priložnosti za sodelovanje z lokalnimi dobavitelji. Lep primer v regiji je Romunija, kjer imajo 20 dobaviteljev, s katerimi Ikea letno ustvari za 480 milijonov evrov prometa.

Ikea ima danes 403 trgovine v 48 državah po svetu, ki jih letno obišče 783 milijonov ljudi. Njihov asortiman zajema devet tisič izdelkov, dobra četrtina se jih vsako leto zamenja. Ikea ima danes 403 trgovine v 48 državah po svetu, ki jih letno obišče 783 milijonov ljudi. Njihov asortiman zajema devet tisič izdelkov, dobra četrtina se jih vsako leto zamenja. Foto: Reuters

Manjkajoči slovenski košček sestavljanke

S trgovino v Sloveniji bo Ikea zapolnila še zadnji "manjkajoči člen v tem delu Evrope", pravi Vanoverbeke. Spomnimo, da je Ikea širitev na področje nekdanje Jugoslavije začela leta 2014 s trgovino v Zagrebu, nadaljevala z letošnjim odprtjem trgovine v Beogradu. 

Težko se izognemo vprašanju, zakaj je Slovenija zadnja? "Ne moremo biti povsod hkrati," v smehu odgovarja Vanoverbroke in nadaljuje: "Širitev mreže je poleg poslovnih okoliščin med drugim precej odvisna od lokalne regulative in postopkov, na katere podjetje nima vpliva." Pristavi še, da je Slovenija zanje pomemben trg.

Dodatnih trgovin v Sloveniji ne načrtujejo

Na vsakem trgu se Ikea spopada tudi z lokalnimi posebnostmi. Tako so morali v Srbiji prilagoditi pravilo, da dajo kupcem 365 dni časa za vračilo izdelka, če z njim niso zadovoljni. Kot pravijo, pri njih velja, da kupcu ni treba predložiti računa, srbska davčna zakonodaja pa pravi nasprotno, zato mora Ikea od kupcev tam zahtevati račun. Na vsakem trgu se Ikea spopada tudi z lokalnimi posebnostmi. Tako so morali v Srbiji prilagoditi pravilo, da dajo kupcem 365 dni časa za vračilo izdelka, če z njim niso zadovoljni. Kot pravijo, pri njih velja, da kupcu ni treba predložiti računa, srbska davčna zakonodaja pa pravi nasprotno, zato mora Ikea od kupcev tam zahtevati račun. Foto: Thinkstock V regijo jugovzhodne Evrope sicer štejejo še Romunijo, kjer so prvo trgovino odprli leta 2007, zdaj gradijo novo v Bukarešti, v desetih letih pa v tej državi načrtujejo skupno devet trgovin. Še eno trgovino Ikea načrtuje tudi v Srbji, medtem ko na Hrvaškem in v Sloveniji za prihajajoče desetletje ne načrtujejo novih lokacij.

So pa letos na Hrvaškem odprli dve prevzemni mesti (tako imenovani pick up point), in sicer na Reki ter v Splitu. Ta rešitev se je po besedah Lalića izkazala za uspešno, tako da bodo mrežo v prihodnje širili, pravi Lalić.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.