Sreda, 17. 5. 2023, 9.06
1 leto, 7 mesecev
Gospodarstvenik opozarja: Vrag počasi jemlje šalo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,33
40
Po besedah Marka Drobniča v precej sektorjih že zaznavajo padanje naročil, konkurenčnost pa podjetja izgubljajo tako zaradi slabšanja položaja EU v primerjavi s preostalimi deli sveta kot vse bolj tudi zaradi specifik domačega poslovnega okolja.
Podjetja za nadaljnji razvoj potrebujejo poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi, tako pri cenah energije kot pri drugih dejavnikih, je bilo sporočilo dogodka v organizaciji reprezentativnih delodajalskih združenj. Konkurenčnost pada, to se že pozna v padanju industrijske proizvodnje in prihodkov, opozarja gospodarstvo.
Podatki, ki so jih pripravili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), kažejo, da je padec industrijske proizvodnje v zadnjih mesecih občuten, čutiti ga je široko po predelovalni industriji.
V industriji že izgubljenih pol milijarde dodane vrednosti
V industriji je bilo tako po izračunih GZS že izgubljenih za okoli pol milijarde evrov dodane vrednosti, kar pomeni osemodstotni padec, zmanjšanje javnofinančnih prihodkov na ta račun je ocenjeno na približno sto milijonov evrov. V trgovini na drobno je medtem v zadnjem času po podatkih TZS zaznati padec realnih prihodkov, še posebej to velja za prodajo trajnih dobrin, čutiti pa ga je tudi pri prodaji živil, je poročala STA.
"Vrag počasi jemlje šalo," je dejal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.
"Podjetja imamo vedno manj vzvodov v svojih rokah," je dejal Drobnič in zatrdil, da gospodarstvo, če želimo v Sloveniji obdržati industrijo, predvsem njen energetsko intenziven del, potrebuje poslovno okolje, primerljivo s tekmeci po Evropi. Pri tem ne gre le za cene energije, ampak tudi za preostale vidike, kot so stroški dela.
Politizacija cen hrane
Izvršni direktor skupine Panvita Toni Balažič je poudaril, da je cena elektrike v sosednjih državah predvsem za velika podjetja nižja, čemur so pritrjevali tudi preostali sogovorniki iz gospodarskih vrst.
Padec prihodkov v živilskem delu trgovine na drobno je medtem po njegovem mnenju tudi posledica "politizacije cen hrane". Po prehranski verigi so morala tako podjetja lani absorbirati rast cen na ravni pridelovalcev, kar je odprlo pot cenejši hrani iz uvoza, tudi z oddaljenih trgov z ohlapno regulativo.
Prvi mož Spara Slovenija David Kovačič je pojasnil, da je trgovcem lani še uspelo blažiti dvig veleprodajnih cen, zato je bila rast cen na policah precej nižja od rasti cen pri proizvajalcih ali pridelovalcih. A zdaj te absorbcijske zmožnosti ni več, zato bo inflacija v Sloveniji dlje časa visoka, je opozoril.
Direktor Domela Matjaž Čemažar težko razume, da Slovenija domačim podjetjem ni sposobna zagotoviti primernih pogojev glede na nemška, saj so cene elektrike pri nas v povprečju bistveno višje. V Domelu bodo po njegovih besedah za elektriko v prvem polletju letos plačali toliko kot za celotno leto 2022. "Vse to ima posledice za dobiček, dodano vrednost in likvidnost," je dodal.
Aleš Pulko iz družbe Pulko ventili je posvaril, da se težave velikih odražajo tudi na mikro, malih in srednjih podjetjih. Tudi zanje po njegovih navedbah cena energije trenutno ni konkurenčna, kot dobavitelji večjim družbam pa so bistveno bolj izpostavljeni, zato so lahko posledice precej bolj drastične.
Balažič je pozval, da se moramo v Sloveniji končno odločiti za strategijo gospodarske konkurenčnosti, ne pa da iz vsega delamo družbeni in politični boj. Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak je ugotavljal, da se do danes nismo znali dogovoriti o industrijski politiki in da se vse preveč posvečamo delitvi skupnega kolača, vse premalo pa povečanju kolača. "Rokohitrske rešitve so zelo nevarne," je opozoril in spomnil na napovedane reforme.
Manj je več
Mrakov kolega Igor Masten, ki je v svoji predstavitvi opozoril na nezanesljivost trenutnih ugodnejših makroekonomskih napovedi v luči okrepljenih tveganj zaradi daljšega obdobja visoke inflacije, nevarnosti pri javnih financah in v finančnem sistemu ter premika globalizacije v smeri strateškega tekmovanja, je zatrdil, da bodo zmagovalke trenutnih razmer države, "ki bodo prej naredile nekoliko manj kot nekoliko več". Prostora za napake ekonomske politike namreč ni veliko.
Na razpravo se je odzval minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Po njegovih besedah je Slovenija dobro prešla čez obdobje krize v oskrbi z energijo, zato omejitveni ukrepi niso bili potrebni.
Glede cen elektrike je navajal podatke evropskega statističnega urada Eurostat, ki kažejo, da so cene za podjetja ugodnejše od povprečja EU, v nekaterih segmentih pa celo med bolj ugodnimi. Opozoril je tudi, da cenovna kapica za podjetja v Nemčiji velja le za 70 odstotkov porabe in je vezana na stroge pogoje.
40