Torek, 22. 5. 2018, 16.11
5 let, 11 mesecev
Gospodarska rast se je upočasnila, a ostaja višja kot v območju evra
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,47
2
Gospodarska rast se je v Sloveniji v prvem četrtletju nekoliko upočasnila, a je ostala bistveno močnejša kot v območju evra, meni Banka Slovenije, ki pričakuje nadaljevanje investicijskega cikla. Potrebe na trgu dela pokriva predvsem uvoz tuje delovne sile, rast plač pa zaostaja za rastjo produktivnosti.
V letošnjem prvem četrtletju se je gospodarska rast v območju evra nekoliko upočasnila, ustavilo se je tudi poviševanje napovedi letošnje gospodarske rasti za glavne trgovinske partnerice Slovenije, so sporočili iz Banke Slovenije.
Možnost negativnega vpliva močnega evra na cenovno konkurenčnost izvoznikov se je sicer zmanjšala, saj je evro v zadnjem mesecu proti dolarju izgubil pet odstotkov vrednosti, je v majskem povzetku makroekonomskih gibanj zapisala Banka Slovenije.
Gospodarska rast v Sloveniji močnejša kot v območju evra
Gospodarska rast se je v prvem četrtletju nekoliko upočasnila tudi v Sloveniji, a ostala bistveno močnejša kot v območju evra. "Medletna rast industrijske proizvodnje in izvoza se je znižala, manj intenzivna je bila tudi rast domačega trga, vsaj če tako sklepamo na podlagi prihodkov v trgovini in gradbeni aktivnosti," so navedli v Banki Slovenije.
Na upočasnitev rasti gradbeništva je vplivalo predvsem slabo vreme, povpraševanje po gradbenih delih pa je ostalo močno. Uvozni podatki sicer nakazujejo nadaljevanje investicijskega cikla, saj se je uvoz proizvodov za naložbe v letošnjem prvem četrtletju močno povečal. Rast uvozne komponente domačega povpraševanja kljub temu ni opazneje presegla rasti izvoza, tako da je ostal enoletni presežek na tekočem računu do marca zelo visok oziroma pri 6,4 odstotka ocenjenega bruto domačega proizvoda.
Rast zaposlovanja omogoča pritok tujih delavcev
Hitro rast zaposlovanja pri nas v veliki meri omogoča pritok tuje delovne sile. V letošnjih prvih štirih mesecih je bilo izdanih več kot pet tisoč delovnih dovoljenjih za zaposlitev tujcev, kar je 78 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kar 82 odstotkov dovoljenj je bilo pridobljenih na podlagi sporazuma o zaposlovanju državljanov BiH.
Hitra rast zaposlovanja izhaja tudi iz zaposlovanja brezposelnih, kar se odraža v zniževanju stopnje registrirane brezposelnosti, ki je marca upadla na 8,6 odstotka. Čeprav številni kazalniki kažejo na pomanjkanje delavcev, rast plač ostaja razmeroma nizka. Marca je bila le 2,9-odstotna, kar je precej pod ocenjeno rastjo produktivnosti dela.
Izboljšanje položaja javnih financ, črpanje evropskih sredstev brez pospeška
Javnofinančni položaj se še naprej izboljšuje. Prilivi davkov in prispevkov so bili v prvih štirih mesecih medletno večji za okoli 7,5 odstotka, še vedno pa ni pospeška v črpanju evropskih sredstev. Ob ugodnih gibanjih so prisotna tudi različna tveganja, ki vključujejo negotovost o prihodnji višini sredstev za zaposlene in javne naložbe.
Analiza zaključnih računov gospodarskih družb potrjuje lanski vzpon slovenskega gospodarstva. Neto dobiček se je v primerjavi z letom 2016 povečal za več kot 15 odstotkov in presegel 3,7 milijarde evrov, kar je najvišja raven po letu 2007. Vendar je bil dosežen v precej drugačnih razmerah, saj so se v nasprotju z visoko rastjo zadolževanja v obdobju pregrevanja gospodarstva gospodarske družbe lani v agregatu še razdolževale.
Delež lastnih sredstev v virih financiranja gospodarskih družb se je lani povečal, visoki dobički pa omogočajo nadaljevanje tovrstnega načina financiranja. Z vidika finančne stabilnosti podjetij je to ugodno, saj zmanjšuje potrebo po dolžniškem financiranju, tudi pri domačem bančnem sistemu. Za banke pa to pomeni izziv, saj so soočene z dohodkovnim tveganjem šibke rasti obrestnih prihodkov od kreditiranja podjetij.
2