Sobota, 15. 10. 2022, 22.21
1 leto, 6 mesecev
Direktor Spara o tem, zakaj so nekateri izdelki v bogatejših državah cenejši kot v Sloveniji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,40
38
"Vlada je svoje dosegla s tem, ko smo vsi trgovci dojeli, da se bo to primerjalo. Potrudili smo se ponuditi svoje najnižje možne cene. Vprašljivo je, kako praktično je za nakupe uporabljati prav vladno košarico," je ukrepe vlade Roberta Goloba proti prehranski draginji komentiral direktor Spara David Kovačič.
"Naše kmetije so med najmanjšimi v Evropski uniji, naše tovarne so manjše kot v Italiji, na Poljskem. Proizvodnji stroški na enoto so zato tam nižji in seveda so lahko potem nabavne cene nižje. Obstajajo specifike na nabavnih in prodajnih trgih. Pri nas je dejstvo, da imamo eno najostrejših konkurenc v primerjavi s sosednjimi državami. Imamo namreč sedem maloprodajnih verig na dvomilijonskem trgu. Avstrija jih ima štiri. To je garancija, da se med sabo borimo in da je cena takšna, kakršna je. Seveda se najdejo nekateri izdelki, ki so cenejši v tujini, najdejo pa se tudi izdelki, ki so cenejši pri nas, a se o tem manj govori," je v intervjuju za Siol.net o razlikah v cenah izdelkov doma in v tujini povedal generalni direktor Spar Slovenija David Kovačič.
David Kovačič je diplomiral iz projektnega uvajanja okoljskega managementa na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru, doktorski študij pa je nadaljeval na interdisciplinarnem študijskem programu Varstvo okolja Univerze v Ljubljani.
Leta 2021 je prevzel mesto generalnega direktorja podjetja SPAR Slovenija. Pred tem je sedem let deloval kot direktor prodaje pri dveh drugih trgovcih z živili na slovenskem trgu, nato pa kot direktor v oddelku poslovnega svetovanja v družbi PricewaterhouseCoopers, in sicer najprej v Sloveniji, nato pa tri leta v Rusiji in tri leta v Avstraliji. Bil je tudi direktor v oddelku poslovnega svetovanja v družbi Deloitte.
Cene prehrambnih izdelkov v zadnjih mesecih vztrajno rastejo. Tudi mene vsakič znova presenetijo cene izdelkov, ki se višajo iz tedna v teden. Zakaj ste v Sparu dvignili cene?
Zelo preprosto, ker so naše nakupne oziroma nabavne cene zrasle. Mi smo trgovec, ne proizvajamo sami, prodajamo izdelke, ki jih kupujemo od svojih dobaviteljev, in te cene so se povišale. Sicer zelo restriktivno sprejemamo te podražitve, skušamo ugotoviti, katere podražitve so upravičene in katere ne. Tiste, ki so, pa moramo do neke mere prenesti naprej v prodajne cene, sicer se nam marža, torej razlika med prodajno in nabavno ceno, niža. Tukaj gremo lahko samo do neke mere, da ne pade pod maržo, ki nam zagotavlja, da lahko plačamo osnovne stroške. Mi iz marž namreč plačujemo vse stroške, ne tako kot v predelovalni industriji, kjer se računa prodajna cena minus lastna cena, ki pa že vključuje tudi stroške. Oni teoretično lahko nekaj časa delajo tudi z maržo nič in še vedno nekako gre, pri nas je tako, da se marža računa prodajna cena minus nabavna cena in iz te razlike mi plačujemo vse stroške. Torej če je pri nas marža okoli 26 odstotkov, gre od 13 do 14 odstotkov za stroške dela, za logistiko od štiri do pet odstotkov, če dodamo še energijo, smo zelo blizu 26 odstotkov. Mi neskončnih možnosti, kako blažimo porast cen, nimamo.
Septembra je letna stopnja inflacije v Sloveniji znašala deset odstotkov. Kako se v vašem podjetju borite proti inflaciji?
Kupcem skušamo omogočiti, da lahko prilagodijo nakupno obnašanje in s tem ublažijo inflacijo. Za šest mesecev smo fiksirali cene dva tisoč izdelkom. Od marca do septembra so bile cene fiksne in inflacija je ničla. Zdaj je spisek izdelkov delno spremenjen in bo od septembra do marca inflacija zopet enaka ničli.
Če že sprejemamo povišanje cen, smo najbolj konservativni pri lastnih blagovnih znamkah, torej če dobavitelj želi dvigniti ceno lastnih blagovnih znamk. Zato tu cene najpočasneje naraščajo. Tudi tu imamo spisek tisoč artiklov, ki imajo ceno enako, kot je bila v začetku letošnjega leta.
Imamo artikle S-Budget po diskontnih cenah, pa 25-odstotni popust na izbran izdelek, 10-odstotni popust na celoten nakup v petek in soboto, kar včasih ljudje, ko primerjajo cene, pozabijo. Če kupec kombinira vse te ugodnosti, prilagodi svoje nakupno obnašanje, kupuje izdelke v akciji, potem lahko inflacijo precej ublaži.
"Najpomembnejša in najbolj merodajna je tukaj tržna inšpekcija, ki je to kampanjo pregledala, verjetno na podlagi kakšne prijave, in za zdaj ni ugotovila kakšnih nepravilnosti. Običajno nas o nepravilnostih obvestijo zelo hitro."
V vašem podjetju ste konec avgusta začeli kampanjo Blokiramo inflacijo. Lahko pojasnite, za kaj gre?
Naša kampanja je bila mogoče narobe razumljena, ker so ljudje mislili, da trdimo, da inflacije ni. Tega nismo nikoli trdili. Spodaj smo napisali, da je inflacija nižja kot v državi, kar pomeni, da inflacija vseeno je.
Zelo jasno smo napisali, da blokiramo inflacijo, in z ikonami navedli tudi šest ukrepov, ki pripomorejo k temu, da je inflacija nižja kot sicer v državi. En ukrep, ki smo ga sprejeli, je teh dva tisoč izdelkov po trajno nizkih cenah, nato projekt Nikjer ceneje, kjer 800 izdelkov ne moreš nikjer drugje kupiti ceneje kot pri nas. Tukaj ne govorimo, da se cena ne spreminja, ampak da se manj kot drugje. Potem imamo okoli 500 artiklov S-Budget, kjer je cena artiklov enaka diskontni, navedli smo spisek artiklov lastne blagovne znamke, ki imajo od začetka leta enake cene. Poleg tega smo znižali svojo maržo, kar je pripomoglo k temu, da je inflacija pri nas nižja.
Kako komentirate, da vas pri tej kampanji obtožujejo zavajanja?
Nihče se ni potrudil, da bi to argumentiral. To, da so nekateri mediji na osnovi cene enega jogurta mislili, da lahko pod vprašaj postavijo kampanjo, na katero smo se mi zelo dolgo pripravljali, se mi je zdelo, z vidika novinarske resnosti, zelo vprašljivo.
Če bi mi nekdo dokazal, da je res našel argumente, ki izpodbijajo naših šest stebrov, bi jih sprejel. Če bi recimo nekdo ugotovil, da artikli, ki naj bi imeli šest mesecev enako ceno, te niso imeli, ali da artikli, za katere pravimo, da so pri nas najcenejši, ne bi bili. To bi bil zame argument, ki bi ga sprejel in bi tudi ukrepali. Vsi vemo, da se cene izdelkov na žalost dvigujejo. Tako je recimo s cenami mlečnih izdelkov, ki smo jih dolgo skušali zadrževati čim nižje, a je potem naraslo tveganje, da naši dobavitelji ne bodo dobili mleka od svojih kmetov.
Najpomembnejša in najbolj merodajna pa je tukaj tržna inšpekcija, ki je to kampanjo pregledala, verjetno na podlagi kakšne prijave, in za zdaj ni ugotovila kakšnih nepravilnosti. Običajno nas o nepravilnostih obvestijo zelo hitro.
Kako se spreminjajo nakupne navade Slovenk in Slovencev?
Vlada Roberta Goloba se je prehranske draginje lotila z mehko regulacijo, konkretno s spremljanjem cen košarice živil 15 izdelkov. Kako ocenjujete ta ukrep?
Vlada je svoje dosegla s tem, ko smo vsi trgovci dojeli, da se bo to primerjalo. Potrudili smo se ponuditi svoje najnižje možne cene. Kolega iz konkurenčnega podjetja je celo povedal, da so nekateri delali z minus maržo, kar je za trgovce še posebej problematično, kot sem opisal zgoraj. S tega vidika je vlada dosegla svoje. Mi smo teh 15 izdelkov ponudili po najnižjih možnih cenah. Kakšno informativno vrednost ima to za kupca, pa ne vem, glede na to, da se cene spreminjajo dnevno, da imaš popuste pri nas za konec tedna, nekdo drug ima popuste v torek, spet tretji ima za določeno blagovno skupino popuste ob določenih dnevih. Vprašljivo je, kako praktično je za nakupe uporabljati prav vladno košarico.
Rezultati zadnje primerjave cen kažejo, da je Spar tretji najcenejši trgovec, pred vami sta Lidl in Hofer. Kako to komentirate?
Tudi pri prvi primerjavi smo bili tu nekje. To je resnični pokazatelj stanja. Mi posebej zaradi te košarice ne prilagajamo cen. Moramo pa vedeti, da je pri nas košarica v petek in soboto deset odstotkov cenejša, torej najcenejša, saj nismo bili več kot deset odstotkov dražji kot omenjena diskonta.
"V tržni ekonomiji regulacije cen nimajo česa iskati, na energente se sicer ne spoznam tako, pri hrani pa po mojem mnenju to ni ustrezen ukrep."
Trgovci ste opozorili tudi na nekatere nepravilnosti pri primerjavi cen košarice živil, predstavniki trgovcev so se potem sestali s kmetijsko ministrico Ireno Šinko. Kaj je oziroma bo zdaj drugače?
Zdaj se popisovalec oglasi pri odgovorni osebi in skupaj opravita popis izdelkov, to pa zato, ker je bilo pri prvem popisu storjenih precej napak. Zaradi tega je bila prva košarica dražja od druge. Ne gre za to, da smo trgovci znižali cene. Mogoče v nekaterih primerih, konkretno v našem primeru pa je šlo za to, da v prvi košarici niso popisali najcenejšega izdelka, ker ga niso našli ali pa niso vedeli, kateri je. Dobro je, da smo trgovci prisotni, ko se popisujejo izdelki, da povemo, za katere izdelke gre, in mislim, da je ta drugi popis bolj resničen, bolj verodostojen kot prvi.
Če vlada začne z izvajanjem trših ukrepov, kot recimo z regulacijo cen na trgu energentov, kaj bi to pomenilo za vas, trgovce?
V tržni ekonomiji regulacije cen nimajo česa iskati, na energente se sicer ne spoznam tako, pri hrani pa po mojem mnenju to ni ustrezen ukrep. Če pa že, je pomembno, kako se to izvede. Na Madžarskem so ga izvedli zelo na silo in zelo pavšalno. Omejili so prodajno ceno trgovcem ne pa navzdol po nabavni verigi. Nekateri trgovci so se temu izognili, rezultat pa je 30-odstotna inflacija. Lahko rečemo, da ukrep ni bil uspešen.
Bolje so naredili na Hrvaškem, ko so cene zamrznili po celotni nabavni verigi, torej niti kmet niti predelovalec niti trgovec ne morejo dvigniti cen. To je recimo, če že, bolj smiseln ukrep. Določeni "inputi" naraščajo in to je dejstvo. Naraščajo cene gnojil, škropil, goriva, nekdo, ki proizvaja mleko, potrebuje vročo paro, ki je bistveno dražja kot prej. Dejstvo je, da so zunanji stroški narasli, in to pomeni, da če zaklenemo cene, je nekdo na izgubi.
Zakaj so nekateri izdelki v tujini cenejši kot v Sloveniji, kljub temu da je kupna moč tam višja?
Eno z drugim nima zveze. Na nabavno ceno vplivajo nabavni pogoji. Slovenski produkti so že v osnovi dostikrat dražji kot italijanski, poljski ... Naše kmetije so med najmanjšimi v Evropski uniji, naše tovarne so manjše kot v Italiji, na Poljskem. Proizvodnji stroški na enoto so tam nižji in zato so lahko potem nabavne cene nižje. Seveda se najdejo nekateri izdelki, ki so cenejši v tujini, najdejo pa se tudi izdelki, ki so cenejši pri nas, a se o tem manj govori.
Obstajajo specifike na nabavnih in prodajnih trgih. Pri nas je dejstvo, da imamo eno najostrejših konkurenc v primerjavi s sosednjimi državami. Imamo namreč sedem maloprodajnih verig na dvomilijonskem trgu. Avstrija jih ima štiri. Kombinacije nemških, francoskih, italijanskih, avstrijskih trgovcev na tako malem trgu niso prisotne nikjer v naši bližini. To je garancija, da se med sabo borimo in da je cena takšna, kakršna je. Dobičkonosnost trgovine pri nas je dvoodstotna, medtem ko imajo nekateri dobavitelji bistveno višjo dobičkonosnost. Zato ni nekih indicev, da bi se tu kdo okoriščal.
Kako se pripravljate na prihajajočo energetsko krizo? Se lahko zgodi, da bodo police prazne?
Dejstvo je, da prihajajo še bolj volatilne razmere oziroma da se bo vpliv trenutnih volatilnih razmer pokazal z nekim zamikom. Lahko zmanjka izdelek ene blagovne znamke, to je seveda možno, da pa človek ne bi mogel kupiti enega tipa izdelka, sploh pri nas, ki imamo tako širok izbor izdelkov oziroma najširši asortima, in to pomeni, da imamo največ dobaviteljev, je skoraj nemogoče. Če nekomu spodleti z dostavo, imamo drugega ali tretjega dobavitelja. Rekel bi, da je majhna verjetnost, da bi prišlo do pomanjkanja.
Se kakšni dobavitelji že zdaj spoprijemajo s težavami, morda tudi vi, s pomanjkanjem določenih izdelkov? Če se, katerih?
Posamični se, a nam za zdaj, in upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, to uspe nadomestiti z drugimi. Eden večjih problemov je trenutno hrana za živali. Ljudje so si med epidemijo omislili več hišnih ljubljenčkov in povpraševanje je postalo večje, hkrati pa je surovin za to, torej odpadnega mesa in žitaric, na trgu manj. Kombinacija vsega privede do tega, da občasno kakšen dobavitelj nekaj časa nima blaga, a imamo za to kakšnega drugega. Ni se pa treba bati, da česa ne bi imeli.
Kako veliko vlogo pri preskrbi s hrano imajo slovenski dobavitelji. Če pride do pomanjkanja izdelkov, v kolikšni meri lahko računate nanje?
Slovenski dobavitelji so se izkazali za bolj zanesljive kot tuji, in sicer iz preprostega razloga, ker so bližje in so logistične rešitve lažje. Pri nas dobro sodelujemo z dobavitelji, skupaj načrtujemo količine, pravočasno nas obvestijo o tem, ali bodo imeli kakšne težave. Imamo občutek, da se nanje lahko zanesemo.
Poleg tega tudi mi razumemo njihove težave. Ko so nam mlekarne povedale, da za to ceno ne morejo odkupiti mleka, smo mi to razumeli in jim prišli nasproti. To bi lahko bil problem, če bi naše mleko kmetje po višji ceni prodali v tujino in bi lahko naše mlekarne zato ostale brez mleka. Potem smo skupaj ugotovili, da je cene treba dvigniti, tako da bodo tudi kmetje dobili več.
Se v vašem podjetju spoprijemate s pomanjkanjem kadrov? Če se, na katerih področjih?
Stanje ni akutno, ni zelo skrb vzbujajoče. Zaposlujemo pet tisoč ljudi na 111 lokacijah in seveda se najde kakšen profil, ki ga na kakšni lokaciji preprosto ne najdeš, kljub temu da ga iščeš. Izziv je, a za nas trenutno ni kritičen in tudi ne vpliva neposredno na naše poslovanje. Slišim pa od nekaterih konkurentov, da morajo kakšno trgovino zapreti ali skrajšati delovni čas.
"Izziv je, a za nas trenutno ni kritičen in tudi ne vpliva neposredno na naše poslovanje. Slišim pa od nekaterih konkurentov, da morajo kakšno trgovino zapreti ali skrajšati delovni čas," je o tem, kako se v podjetju spoprijemajo s pomanjkanjem kadra, povedal Kovačič.
Zaradi energetske krize in rasti cen surovin marsikatera podjetja odpuščajo. Kako je pri vas, je na vidiku odpuščanje delavcev? Ali boste zaposlovali?
Ob takšnem številu objektov vedno obstaja kakšen, ki ni zelo dobičkonosen, z naraščajočimi stroški energije pa še manj. Zato ne izključujemo možnosti, da ne bomo kakšne poslovalnice tudi zaprli, a to je bolj lokalni problem konkretne poslovalnice kot pa pokazatelj celotnega podjetja.
V splošnem bistveno bolj razmišljamo o ekspanziji. Letos nam bo sicer uspelo odpreti le eno trgovino, ker so se zaradi vseh razmer tudi gradbeni projekti nekoliko zamaknili. Za naslednje leto pa načrtujemo odprtje najmanj štirih oz. petih novih trgovin, v skladu s tem pa bo povezano tudi zaposlovanje novih sodelavcev.
Kakšni so vaši poslovni rezultati v primerjavi z lanskim letom? Kako je epidemija covid-19 vplivala na poslovanje in kako na to vplivajo trenutne razmere, vojna v Ukrajini, energetska kriza?
Za leto 2021 so objavili poslovne rezultate, ki pa so bili v skladu s pričakovanji, medtem ko letos precejšen izziv predstavljajo stroški vseh možnih energentov, torej logistika, pa tudi ogrevanje oziroma hlajenje samih stavb. Mi smo imeli srečo oziroma smo nekatere stvari pravočasno predvideli. Tako smo za lastne potrebe elektriko za letos in naslednje leto pravočasno zakupili. Je pa res, da nismo v vseh objektih mi tisti, ki plačujemo elektriko. Tam, kjer smo v najemu, je elektriko zakupil tisti, ki je najemodajalec, in ker tega niso storili vsi, imamo potem tudi mi težavo, saj ti stroški "padejo" na nas. To zagotovo negativno vpliva na letošnje poslovanje, hkrati pa so relativne marže, torej marže v odstotkih, nižje, kot so bile lani. Res pa je, da so kupci nagradili naš trud z večjim obiskom in, gledano pod črto, zato imamo večji promet z manjšo relativno maržo, tako da je, vsaj za zdaj, letošnji poslovni rezultat zadovoljiv. Je pa pred nami še decembrski "finiš", ko naredimo tretjino več prometa kot sicer v povprečnem mesecu. Od decembra bo torej odvisno še marsikaj.
38