Torek, 11. 10. 2022, 17.32
2 leti
IMF: Temni oblaki nad svetovnim gospodarstvom, najhuje šele prihaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,28
25
Mednarodni denarni sklad (IMF) v danes objavljeni gospodarski napovedi navaja, da se nad svetovnim gospodarstvom zgrinjajo nevihtni oblaki, najhuje pa naj bi šele sledilo. Napoved za svetovno gospodarsko rast za letos je ohranil pri 3,2 odstotka. Za leto 2023 jo je znižal za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka, ob tem pa posvaril pred morebitnim vnovičnim znižanjem. Opozoril je tudi na visoko inflacijo, ki bo vrhunec dosegla letos, a bo povišana ostala daljše obdobje.
Trije glavni izzivi so ruska invazija na Ukrajino, inflacija in upočasnitev rasti na Kitajskem.
Ne glede na to bo svetovna rast letos po najnovejših napovedih še vedno 3,2-odstotna, torej tolikšna, kot jo je IMF napovedal julija. Za prihodnje leto je medtem gospodarsko napoved znižal na 2,7 odstotka, pri čemer opozarja na 25-odstotno verjetnost, da rast upade celo pod dva odstotka.
Leta 2023 bo gospodarsko nazadovala tretjina držav na svetu, ZDA, EU in Kitajska pa bodo beležile upočasnjeno rast. ZDA lahko letos pričakuje 1,6-odstotno rast in prihodnje leto le enoodstotno, območje evra letos 3,1- in prihodnje leto 0,5-odstotno, Kitajska pa le 3,2- oziroma 4,4-odstotno.
Rusiji IMF za letos napoveduje 3,4-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2023 pa 2,3-odstotno. Ukrajini za letos napoveduje 35-odstotni upad BDP, za leto 2023 pa napovedi zaradi številnih tveganj ni pripravil.
Vlogo motorja gospodarske rasti ohranja Indija, ki ji sklad za letos napoveduje 6,9-odstotno rast, v letu 2023 pa 6,1-odstotno.
Vojna viša cene hrane in pritiska na revne
Ruska agresija vnaša nestabilnost v globalno gospodarstvo, povzroča resno energetsko krizo v Evropi, kjer se je plin od leta 2021 podražil za štirikrat, Rusija pa je občutno zmanjšala dobave. Vojna viša cene hrane na svetovnem trgu in pritiska na revne po vsem svetu, še posebej v državah v razvoju, IMF navaja v najnovejšem poročilu, ki je bilo objavljeno v okviru rednega letnega zasedanja sklada in Svetovne banke v Washingtonu.
Inflacijski pritiski so vodili v politike zviševanja obrestnih mer. Čeprav naj bi globalna inflacija dosegla vrhunec konec tega leta, pa bo po napovedih IMF ostala povišana daljše obdobje. Leta 2024 naj bi se umirila pri 4,1 odstotka.
Boj proti inflaciji pomeni tveganje z obeh strani. Preveč agresivno zviševanje obrestnih mer lahko povzroči nepotrebno močno recesijo, prešibek poseg pa pusti višjo inflacijo, ki je trenutno največje tveganje sedanji in prihodnji blaginji.
IMF zato priporoča usklajene javnofinančne in denarne politike ter zanemarjanje viharjev na finančnih trgih, saj je na prvem mestu trenutno zbijanje inflacije. Recesija ni neizogibna, v ZDA, EU in nekaterih drugih državah pa trg delovne sile ostaja izjemno močan.
Pri Kitajski je težava zapiranje gospodarstva v agresivni politiki proti pandemiji covid-19, slabšajo pa se tudi razmere v nepremičninskem sektorju.
Poseben problem za svet je močan in trden dolar, kar je posledica zviševanja obrestnih mer v ZDA. Državam, kjer se je pandemija umirila, IMF predlaga obnovitev rezerv za boj proti prihodnjim krizam, pripravo na hudo zimo zaradi ravnanj Rusije, spodbujanje ponudbe bolj kot povpraševanja, države pa naj pozabijo na nadzor nad cenami, ker skupaj s subvencijami in prepovedmi uvoza to dokazano naj ne bi delovalo. Države naj le zaščitijo najranljivejše prebivalstvo z začasnimi socialnimi transferji.
Ruska vojna v Ukrajini znova dokazuje, da se mora svet zdramiti in znebiti odvisnosti od fosilnih goriv. "Pravočasna in verodostojna tranzicija ni le bistvenega pomena za prihodnost planeta, ampak pomaga pri makroekonomski stabilnosti," še menijo strokovnjaki IMF.
25