Ponedeljek, 13. 3. 2017, 10.32
6 let, 6 mesecev
Bodo vetrnice zavladale v Evropi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,03
4
Nekaj manj kot 90 odstotkov nove energije, proizvedene v EU, je energije iz obnovljiv virov. Lani so evropske države za nove investicije v vetrne elektrarne namenile rekordne vložke. Bodo vetrne elektrarne kmalu predstavljale glavni vir energije?
Razvijalci vetrnih polj so leta 2016 zagotovili 51 odstotkov vseh novih obratov za proizvodnjo energije v EU. V omrežje osemindvajseterice so v okviru investicij, ki so znašale rekordnih 27,5 milijarde evrov, priključili vetrne elektrarne na celini s skupno močjo 10.923 megavatov in vetrne elektrarne na morju s skupno močjo 1.567 megavatov.
Skupna zmogljivost vetrnih elektrarn v EU je leta 2016 znašala 153,7 gigavata, kar je osem odstotkov več kot predlani, lani pa so z vetrno energijo pokrili 10,4 odstotka evropskih potreb po električni energiji, ugotavlja združenje proizvajalcev vetrne energije WindEurope.
Morda vas zanima še:
Kako se je ponesrečila zamisel o novi Silicijevi dolini
Komu je slaba banka dala v roke ključe dvorca pri Bledu
Ali gredo slovenska podjetja v korak s časom?
Nemci se po katastrofi v Fukušimi želijo znebiti jedrske energije
Največ novih vetrnih zmogljivosti je zagotovila Nemčija, in sicer 44 odstotkov. Rekordno so se na tem področju odrezale tudi Nizozemska, Finska, Irska in Litva.
Nemčija se je za velik obrat k vetrnim elektrarnam odločila po katastrofi v jedrski elektrarni Fukušima na Japonskem. Nemčija po napovedih do leta 2022 ne bo več imela jedrskih elektrarn. Analize Agora Energiewende kažejo, da so stroški nove jedrske elektrarne višji od stroškov novih vetrnih ali sončnih elektrarn.
Ko bo končana, bo vetrna elektrarna Gemini postala največja na svetu.
Na Nizozemskem največja investicija
Največji projekt v povezavi z vetrnimi elektrarnami se dogaja na nizozemski obali, kjer so postavili vetrno elektrarno Gemini. Na omrežje so jo priključili pred enim letom, po končanih delih pa bo druga največja morska vetrna elektrarna na svetu.
Lani za naložbe v vetrno energijo 27,5 milijarde evrov
Investicije v vetrna polja so lani dosegle rekordnih 27,5 milijarde evrov, pri čemer so naložbe v vetrne elektrarne na celini porasle za 39 odstotkov na 18,2 milijarde evrov, naložbe v vetrne elektrarne na morju pa nazadovale za 29 odstotkov na 9,3 milijarde evrov.
Prvi mož WindEurope Giles Dickson ocenjuje, da vetrna energija dandanes predstavlja osrednji in bistveni element dobave električne energije na stari celini. Prav tako jo je označil za zrelo in pomembno industrijo, ki zagotavlja 330 tisoč delovnih mest in več milijard evrov vreden izvoz.
Sicer pa so obnovljivi viri energije leta 2016 zagnali 86 odstotkov vseh novih proizvodnih obratov energije, prav veter pa je nadomestil premog kot drugi najbolj potencialen vir energije. Največ novih proizvodnih zmogljivosti je bilo tudi lani zagotovljenih s pomočjo plina.
Visok padec cen akumulatorjev
Največja težava vetrnih elektrarn je še vedno nihanje v zagotavljanju električne energije skozi leto.
Čeprav je bilo vlaganj v vetrne elektrarne na morju v zadnjem letu manj, pa jim v prihodnosti napovedujejo velik skok, saj je cena njihove postavitve v zadnjih petih letih padla za 46 odstotkov. Bolj odprte do "vetrnega pridobivanja" elektrike so tudi ZDA, ki nameravajo do leta 2050 postaviti turbine s kapaciteto 86 gigavatov, kar je šestkrat več od trenutne svetovne kapacitete na morju.
Velika težava vetrnih elektrarn so nihanja v njihovem pridobivanju energije, saj lahko energijo zbirajo manj kot polovico leta. V zadnjih treh letih je za 40 odstotkov padla tudi cena akumulatorjev za shranjevanje elektrike, zato je zdaj realnejše pričakovati, da bodo lahko vetrne elektrarne z akumulatorji zmanjšale nihanja energije in povečale zanesljivost.
Kje je Slovenija?
V Sloveniji obratujeta dve vetrnici.
V Sloveniji trenutno obratujeta dve vetrnici. Prva je začela obratovati v Dolenji vasi, druga pa leta 2014 pod Nanosom. Zakaj jih ni več?
"V Sloveniji ni pravih pogojev za vetrne elektrarne, ker nimamo stalnih vetrov. Na žalost v primerjavi z evropskimi državami, ki ležijo ob Atlantiku, nimamo stalnih, srednje močnih vetrov. Na Notranjskem in na Krasu imamo predvsem burjo, ki dosega visoko hitrost, pri kateri se vetrnice zaradi varnosti izklopijo. Naravni pogoji za vetrnice tako niso ugodni," meni naravovarstvenik Anton Komat.
O vetrnicah razmišljajo v Loškem Potoku
Z novo študijo v Loškem Potoku pa bi se lahko prvima dvema pridružile nove. V njihovi študiji vetrnega potenciala so našli nekaj zanimivih lokacij za nove vetrnice. Najboljša lokacija je greben, kjer je drevesa polomil žled. Tam naj bi bilo po njihovem mnenju prostora za devet vetrnih elektrarn z zmogljivostjo po en megavat, postavitev vsake pa bi stala 1,5 milijona evrov.
Prvo vetrno polje v Sloveniji bi gradila Lesna zadruga Loški Potok (socialno podjetje), energijo od vetrnic pa bi porabili za črpanje vode, kanalizacijo, javno razsvetljavo.
V letošnjem letu so v proračunu namenili sredstva za dodatne raziskave (hitrost vetra), nato pa se bodo odločili, ali bodo izvedli zamisel.
Pri gradnji obeh vetrnic v Sloveniji so okoljevarstveniki opozarjali predvsem na nevarnost za ptice. Vetrnicam ni naklonjen niti predstojnik katedre na Fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič, ki izpostavlja širšo sliko okoli vetrnic in kje izdelujejo njene dele.
"Proizvodnja se zgošča na Kitajskem. Tudi generatorje in elektroniko za vetrne elektrarne delajo Kitajci. Poleg tega smo ugotovili, da vetrne elektrarne niso taka težava za ptice, temveč bolj za netopirje. Njihovi 'radarji' namreč elektrarne ne zaznajo dovolj hitro, da bi se ji lahko izognili. Kjer je manj netopirjev, se razširijo žuželke, kmetje morajo uporabljati več pesticidov. Toliko o okoljevarstvu. To je začaran krog," je pred leti v intervjuju za Finance dejal Mihalič.
4