Spotkast
Sreda, 11. 6. 2025, 6.00
6 ur, 44 minut
Pametna sončna elektrarna
Zakaj samooskrba brez baterije danes nima več smisla?
Samooskrba z električno energijo iz sonca se v Sloveniji in po svetu že nekaj let uveljavlja kot ena ključnih smernic trajnostnega bivanja. A kot smo izvedeli v pogovoru s predstavnikoma stroke Nino Hojnik, direktorico Združenja slovenske fotovoltaike, in Benjaminom Žagarjem, vodjo prodaje družbe GEN-I Sonce, ni več dovolj, da na streho zgolj namestimo sončno elektrarno. Danes se pogovarjamo o pameti, celovitih sistemih, hranilnikih, algoritmih, digitalizaciji in dolgoročni fleksibilnosti. V tokratnem Spotkastu boste dobili informacije, ki lahko odločilno vplivajo na vašo prihodnjo energetsko neodvisnost in finančno stabilnost.
Samooskrba danes ni več le vprašanje postavitve panelov. Gre za celovit energetski sistem, ki vključuje:
- sončno elektrarno kot vir proizvodnje,
- baterijske hranilnike (oz. zalogovnike), ki omogočajo shranjevanje odvečne energije,
- algoritme, ki optimizirajo porabo in hranjenje energije glede na čas in ceno,
- pametno upravljanje, pri katerem uporabnik ni več aktivni nadzornik, temveč ima v ozadju digitalno logiko, ki vse opravi samodejno.
Tak pristop omogoča, da energijo proizvajamo, hranimo in porabljamo točno takrat, ko je to smiselno ter nenazadnje, da smo pripravljeni na morebitne spremembe.
Zakaj sončna elektrarna brez baterije ni več dovolj?
Če je bila nekoč sončna elektrarna predvsem simbol energetske samozadostnosti, danes sama po sebi ne zadostuje več. Ključna razlika je v tem, kako in kdaj energijo porabljamo – in tu nastopi baterijski hranilnik kot nepogrešljiv člen sodobnega energetskega sistema.
Kot pojasni Benjamin Žagar iz GEN-I Sonce, so starejši sistemi delovali precej preprosto: "Sončna elektrarna je analogni vir proizvodnje energije. Takrat, ko sonce sije, takrat se energija proizvaja. Kar pa ni nujno točno takrat, ko jo potrebujemo."
Tu nastopi vloga baterijskega hranilnika, ki spremeni igro. Po Žagarjevih besedah: "Hranilnik električno energijo shrani in lahko jo uporabljamo v trenutku, ko si sami želimo, ali pa ko je to najbolj smotrno." V praksi to pomeni, da gospodinjstvu ni več treba črpati energije iz omrežja zvečer, ko so cene lahko višje, temveč uporablja svojo lastno, že proizvedeno in shranjeno elektriko.
To ni zgolj tehnološka izboljšava – gre za odgovor na ključne spremembe v sistemu, tako tehnične kot regulativne. V preteklosti je namreč vlogo baterije igralo kar električno omrežje. "Sistem se je spremenil. Kar naenkrat se nismo mogli več zanašati na omrežje kot našo ultimativno baterijo in smo morali za to poskrbeti sami, na svoji lokaciji," opozarja Žagar.
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike
Sodobni hranilniki: manjši, pametnejši, lepši
Pomembno je razumeti, da so se same baterije v zadnjih letih izjemno razvile. So bistveno bolj dostopne, tudi lepše na pogled in narejene za dom. Poleg tega se hranilniki lahko prilagajajo spremenjenim navadam uporabnikov in novim razmeram na trgu. Žagar to primerja z razvojem pametnih telefonov: "Baterija danes lahko pokrije eno, dve stvari. V prihodnje bo lahko pokrila še kakšno drugo potrebo, za katero sploh še ne vemo. Imamo pa že pripravljen sistem, ki to omogoča."
Brez hranilnika danes ne govorimo več o pametni samooskrbi. Govorimo zgolj o delni rešitvi. Le celovit sistem – s pametno vodenim hranilnikom, ki zna prepoznati, kdaj in koliko se izplača energijo shranjevati in kdaj jo porabljati – lahko uporabniku zagotovi energetsko učinkovitost, neodvisnost in dolgoročno ekonomsko smiselnost.
Koliko stane investicija v pametno samooskrbo in kdaj se povrne?
Ena od prvih misli, ki jih ima povprečen potrošnik ob razmisleku o lastni sončni elektrarni, je povsem upravičeno vprašanje, koliko me bo to stalo, in takoj zatem, kdaj se mi bo ta strošek povrnil. Odgovori na ti dve vprašanji so danes precej bolj spodbudni kot pred leti – tudi po zaslugi visoke državne subvencije in nižje cene tehnologije.
Benjamin Žagar pojasni, da so sistemi danes bistveno bolj dostopni kot nekoč, še posebej če govorimo o hibridnih sistemih, ki vključujejo tudi baterijske hranilnike: "Veliko je mitov, da se je zdaj vse skupaj zelo podražilo. Pravzaprav ni tako. Prva stvar je, da so subvencije v tem trenutku res izrazito visoke. Nikoli še niso bile tako visoke, ko govorimo o hibridni elektrarni, ki vsebuje panele in baterijo."
Toda ključno vprašanje ostaja: kdaj se ta naložba povrne? Žagar odgovarja: "Povračilna doba je v razponu od šestih do osmih let, odvisno od sistema. V povprečju že v sedmih letih vse elektrarne lahko odplačajo celotno investicijo."
Vse to ob predpostavki, da se bo cena električne energije dolgoročno le še višala. Nina Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike opozarja, da je treba na prihodnost gledati realno: "Vemo, da se bo elektrika najverjetneje morala podražiti, ker bo treba sistem omrežja nadgraditi, ker bo elektrifikacije več. Elektrike bomo potrebovali vedno več."
Zato naložba v sončno elektrarno ni zgolj kratkoročna priložnost za prihranek, temveč srednjeročna zaščita pred nepredvidljivostjo trga. Ob tem velja poudariti še vlogo aktualnih državnih spodbud, ki so trenutno zelo ugodne.
Kako pomembna je izbira ponudnika?
Sistem je danes preveč kompleksen, da bi se zanašali zgolj na ceno. Pomembni so reference, celovita storitev, zmožnost simulacij, prilagajanja, dolgoročna podpora in jasno, pametno upravljanje hranilnika.
GEN-I Sonce, na primer, ponuja:
- celovito storitev od začetka do vzdrževanja,
- pogodbo o odkupu viška energije,
- pametno upravljanje, ki prinaša fiksni mesečni popust,
- možnost ugodnega financiranja do deset let – pri čemer mesečni obrok zamenja vašo zdajšnjo položnico.
GEN-I Sonce ponuja ugodne možnosti financiranja, celo do deset let brez obresti, kar omogoča, da uporabnik mesečni strošek za elektriko zgolj preusmeri v odplačilo lastnega sistema. Žagar to razloži: "Če danes plačujete določen znesek za električno energijo, ga samo prestavite na nakup sončne elektrarne. Približno poskušamo to izničiti. Se pravi, namesto da plačujete za elektriko, plačujete za sončno elektrarno."
Nina Hojnik, direktorica Združenja slovenske fotovoltaike in Benjamin Žagar, vodja prodaje družbe GEN-I Sonce
Kaj pa večstanovanjski objekti?
Večstanovanjski bloki niso izključeni iz energetske preobrazbe – ravno nasprotno. Po veljavni zakonodaji je za postavitev sončne elektrarne v bloku dovolj že 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov, kar pomeni, da je projekt izvedljiv, če obstaja osnovni interes. Stanovalci lahko prek upravitelja izpeljejo postopek in iz rezervnega sklada financirajo investicijo. Za leto 2030 pa evropska zakonodaja predvideva obvezno namestitev sončnih elektrarn na stavbah (s streho) nad 250 kvadratov.
Za tiste, ki v svojem bloku soglasja ne morejo doseči, obstaja tudi možnost vlaganja v oddaljene elektrarne, ki omogočajo posredno samooskrbo.
Čeprav so postopki v večstanovanjskih stavbah zahtevnejši kot pri individualnih hišah, se stanje izboljšuje – nastajajo priročniki, energetske skupnosti in podporne sheme, ki bodo to pot olajšale.
Prihodnost je že tu: sistem, ki ve, kdaj porabiti in kdaj prihraniti energijo
S sistemom, ki je fleksibilen in ki vključuje algoritme, ki se učijo iz vašega vzorca porabe ter celo delujejo vnaprej, ne pridobimo le prihrankov, ampak tudi varnost, stabilnost in pripravljenost na prihodnje spremembe.
"Pamet je to, da energijo porabljaš, ko je to najbolj smiselno. Sistem to počne namesto nas," pravi Žagar in dodaja: "Tako kot se telefoni razvijajo in nadgrajujejo, se razvija tudi pametna samooskrba."
Samooskrba ni več zgolj izbira za okoljsko ozaveščene – postaja ekonomsko in sistemsko smiselna odločitev za vsakega, ki želi nadzor nad stroški energije. A v poplavi ponudb in informacij je ključno vedeti, kaj je kakovostno, kaj je dolgoročno, kaj je pametno.
Poslušajte celoten podkast in odkrijte, kako se lahko tudi vaša streha spremeni v elektrarno prihodnosti.
Zakaj je zdaj pravi trenutek za odločitev?
Ena od ključnih misli, ki se vleče čez ves pogovor, je poziv k dejanju: informiranje ne stane nič, odločitev pa lahko pomeni dolgoročni dobiček. Benjamin Žagar sklene z zelo neposredno mislijo: "Vsakemu, ki ima možnost in razmišlja o tem, bi svetoval, da ponovno odpre karte, pregleda, kakšne so nove možnosti, in se na podlagi novih informacij ponovno odloči. Ker trenutek je zdaj pravi. Ni šel mimo, je še zelo aktualno in zelo atraktivno."
