Blue-chipi na zgodovinskem vrhu, a Ljubljanska borza tega ne opazi

Analizirali smo poslovanje Petrola, Mercatorja, Gorenja, Krke in sedmih drugih slovenskih borznih podjetij in skupin v prvih devetih mesecih letošnjega leta.

Visoka gospodarska rast v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije in nadaljnja krepitev domačega trga še naprej poganjata naš gospodarski motor.

Ta se vrti na vse višjih obratih. Povečuje se proizvodnja v predelovalnih dejavnosti, zlasti v izvozno usmerjenih, krepi se gradbena aktivnost, ob zmanjševanju brezposelnosti in rasti plač pa se krepi tudi zasebna poraba.

ljubljanska borza Foto: Ana Kovač Ugodni kazalniki gospodarskega ozračja se kažejo tudi na rezultatih poslovanja največjih slovenskih borznih družb, ki dosegajo nove rekorde.

Obseg njihovih prihodkov od prodaje se zvišuje, povečujejo se dobički, velik del presežnih sredstev pa se porablja za zmanjševanje zadolženosti in nove naložbe.

Borzni tečaji medtem ne sledijo poslovnim rezultatom, saj pri večini delnice v zadnjih mesecih izgubljajo vrednost.

 

Rekordni prihodki in eden od najvišjih dobičkov

Analizirali smo poslovanje Petrola, Mercatorja, Gorenja, Krke in še sedmih družb, katerih delnice kotirajo na Ljubljanski borzi, v obdobju od začetka januarja do konca septembra letos.

S prodajo na slovenskem in tujih trgih ustvarijo več kot 11 milijard evrov prihodkov na leto in zaposlujejo več kot 60 tisoč ljudi, od tega večino v Sloveniji.

Naše ugotovitve so naslednje.

1)    PRIHODKI OD PRODAJE 

Znašali so 8,9 milijarde evrov in so bili za deset odstotkov višji v primerjavi z enakim obdobjem lani. V povprečju so družbe dosegle sedemodstotno povprečno rast.

Mercator Foto: zajem zaslona Z rastjo obsega poslovanja se lahko pohvalijo vse velike borzne družbe razen Mercatorja, ki je moral na zahtevo regulatorja odprodati nekatere trgovine v Srbiji.

Obseg prihodkov je najvišji v zgodovini, tudi če ne upoštevamo Petrola (višja cena goriva) in nekaterih družb, ki so odprodale nekatere dejavnosti in se umikale s tujih trgov (Mercator, Telekom, Intereuropa).

2)    ČISTI DOBIČEK

Znašal je 357 milijonov evrov in je bil kar za 25 odstotkov višji v primerjavi s prvimi devetimi meseci lanskega leta.

Občutno višji dobiček so ustvarile vse družbe z izjemo (po)zavarovalnic Triglav in Save Re. Po njunih rezultatih so udarile naravne škode.

Njihov dobiček je bil eden od najvišjih v zadnjem desetletju. Več so ga ustvarile zgolj v letu 2015, ko je Krka dosegla najboljši rezultat v vsej svoji zgodovini, in v rekordnem (pred)kriznem letu 2008.

3)    NALOŽBE

V prvih devetih mesecih letos so družbe za širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti ter za širitev na tuje trge porabile 374 milijonov evrov.

Telekom SLovenije Foto: Siol.net Največji vlagatelji so Telekom (90 milijonov evrov), Krka (80 milijonov evrov) in Gorenje (53 milijonov evrov).

Za primerjavo. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki prikazuje, koliko denarja ostane za izplačilo dividend, naložbe in odplačilo dolga, je v tem obdobju znašal 771 milijonov evrov in je bil najvišji po letu 2011. 

4)    ZADOLŽENOST

Družbe so imele konec septembra letos za 2,3 milijarde evrov finančnih obveznosti, kar je 100 milijonov evrov ali štiri odstotke manj v primerjavi z letom pred tem.

Zadolženost znižujejo vse družbe razen Gorenja, ki pa občutno povečuje obseg svoje prodaje, v letošnjem letu pa je imel že za več kot 50 milijonov evrov naložb.

Obseg dolgov je najnižji doslej, pomembno se je izboljšala tudi ročnost posojil, in sicer v prid dolgoročnim.

Od Petrola do Cinkarne Celje

Med družbami, ki dosegajo najboljše rezultate, bi lahko posebej navedli: 

  • Petrol,
  • Krko,
  • Luko Koper in
  • Cinkarno Celje.

Vse dosegajo nadpovprečno rast prihodkov, znatno pa so izboljšale tudi končni rezultat.

Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA Foto: Bor Slana Naš vodilni naftni trgovec, tudi največja slovenska družba po obsegu prodaje, je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala prihodke za nekaj manj kot četrtino. 

Višja ni bila le prodaja pogonskih goriv (količinsko za osem odstotkov), ampak tudi prodaja trgovskega blaga (vrednostno za šest odstotkov).

Rekordni niso bili le prihodki, ampak tudi denarni tok (EBITDA) in dobiček.

Na Petrol je pozitivno vplivala tudi delna liberalizacija trga pogonskih goriv, ki se je zgodila letos poleti in po kateri se cene na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah oblikujejo prosto po tržnih pogojih.

Kljub vsemu se dobri medletni rezultati ne odražajo na Ljubljanski borzi.

V zadnjem mesecu dni so skoraj vse analizirane družbe izgubile vrednost. Delnici Petrola in Intereurope sta na primer izgubili več kot štiri odstotke. Podobno je bilo v obdobju zadnjih treh mesecev, ko sta vrednost pridobili le delnici Intereurope in Triglava.

 

Vse več povpraševanja in omejena ponudba

Tudi pred Cinkarno Celje, enem od večjih evropskih proizvajalcev pigmentov titanovega dioksida, je rekordno leto, saj so njeni prihodki kar 27 odstotkov nad načrti.

"Razmere na trgu titanovega dioksida so še vedno več kot ugodne, saj cene pigmenta močno rastejo," je komentiral Sašo Stanovnik, glavni ekonomist Skupine ALTA. Na eni strani je na trgu naraščajoče povpraševanje, na drugi pa omejena ponudba.

Ta je predvsem posledica težav ukrajinskih proizvajalcev pigmenta ter ponavljajočih izpadov Hunstmanove tovarne na Finskem.

Cinkarna Celje "Čeprav Cinkarna Celje dela v zelo ciklični panogi, trenutne razmere kažejo, da bodo uspešno poslovanje prenesli v prihodnje leto," je poudaril Stanovnik.

Pred Cinkarno Celje, ki so jo do zdaj že večkrat neuspešno prodajali, je še sanacija starih bremen na območju aktualne proizvodnje in na odlagališčih Bukovžlak in Za Travnik. Nedavno je celjska občina proti družbi vložila 1,2-milijonsko tožbo.

Krka popravila rezultate

Veliko bolje kaže tudi farmacevtskemu velikanu iz Novega mesta, ki je v lanskem letu ustvaril najmanj dobička po davnem letu 2005. 

Slabše rezultate so v Krki pripisali nižjim cenam zdravil, kar vodi do nižjega zaslužka, in razvrednotenju nekaterih vzhodnoevropskih valut, predvsem ruskega rublja.

"Zaradi prihoda novih zdravil je Krka napovedala močnejšo drugo polovico leta 2017 na zahodnih trgih, te napovedi pa se že uresničujejo," je povedal Stanovnik. 

Obdobja absolutne oblasti Jožeta Colariča v Krki je konec. Obdobja absolutne oblasti Jožeta Colariča v Krki je konec. Foto: STA Dodal je, da je rast v tretjem četrtletju poganjala prav zahodna Evropa, kjer so se prihodki zvišali za skoraj četrtino. Visoko, 19,3-odstotno rast je Krka dosegla tudi v vzhodni Evropi brez Rusije in čezmorskih trgov.

Kljub spodbudnim rezultatom Krke se je njen dolgoletni predsednik uprave Jože Colarič znašel na udaru lastnikov - države. 

Dokler se je Krka širila, dosegala dobre rezultate in izplačevala zajetne dividende, so dosedanje vlade in upravljalci državnega premoženja njenemu prvemu možu puščali proste roke. Toda obdobju absolutne oblasti Colariča v Krki se očitno bliža konec.

Po naših informacijah naj bi predstavniki države dali Colariču tudi jasno vedeti, da je skrajni čas za iskanje njegovega naslednika.

Tudi v Luki Koper rekordno, a se maje vodstvo

V nemilosti se je znašlo tudi vodstvo Luke Koper, upravljalca našega edinega pristanišča, a ne zaradi slabih rezultatov, temveč zaradi domnevnih nepravilnosti pri poslovanju.

Čez mesec dni se bodo delničarji družbe na izredni skupščini seznanili s podrobnostmi posebne revizije, ki jo je opravila družba Pricewaterhouse Coopers (PWC).

Luka Koper Foto: STA

V njej so potrdili očitke o nepravilnostih v procesih in organizaciji dela v Luki Koper, sume kršenja delovnopravne zakonodaje ter pomanjkljiv nadzor nad varnostjo in delom izvajalcev pristaniških storitev.

Na njej bodo odločali tudi o nezaupnici upravi Dragomirja Matiča, kar bo podlaga za njeno predčasno razrešitev.

Luka Koper je v obdobju od januarja do septembra ustvarila rekordnih 40 milijonov evrov čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od prodaje so se medtem povečali za šest odstotkov na 158 milijonov evrov.

Bliža se zamenjava uprave Luke Koper pod vodstvom Dragomirja Matiča. Bliža se zamenjava uprave Luke Koper pod vodstvom Dragomirja Matiča. Foto: STA Vsa skupina Luke Koper je v prvih devetih mesecih povečala obseg pretovorjenega blaga za sedem odstotkov. V maju so dosegli celo rekorden mesečni ladijski pretovor v zgodovini družbe, in sicer v višini 2,3 milijona ton.

Po mnenju države to ni dovolj oziroma naj bi pri delovanju Luke Koper obstajale velike pomanjkljivosti in rezerve. Tudi naložbe naj bi bile prenapihnjene.

Vse slabosti naj bi se razkrile po tem, ko bo konec cikla in bo Luka Koper izgubila posle, ki jih je pridobila v obdobju gospodarske rasti. Še pred tem bi lahko delovni inšpektorji odredili zaposlitev delavcev, ki delajo v luki prek izvajalcev pristaniških storitev. To bi družbo po napovedih pahnilo v izgubo.

Zavarovalnice: več premij, a še višje škode

Spodbudno je tudi dogajanje na domačem zavarovalniškem trgu.

V prvih desetih mesecih letos se je obseg premij zvišal za več kot 117 milijonov evrov ali za 7,5 odstotka, kažejo najnovejši podatki Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ). Večja je prodaja tako premoženjskih kot tudi življenjskih zavarovanj.

V Zavarovalnici Triglav, največji slovenski zavarovalni skupini, so do septembra zbrali 777 milijonov evrov premij oziroma osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Pri tem so rast premij dosegli v vseh segmentih in državah, kjer so prisotni.

Zavarovalnica Triglav Foto: Bor Slana "Ob rasti premij so bili brzdani tudi stroški. A na drugi strani so Triglav bremenili višji škodni dogodki. Čisti odhodki za škode so  poskočili za šest odstotkov na 469 milijonov evrov. Dobičku pa ni pomagalo niti okolje nizkih obrestnih mer," je dejal Stanovnik.

Podobno je bilo poslovanje skupine Sava Re, pod okriljem katere delujeta naša vodilna pozavarovalnica ter druga največja zavarovalnica. V prvih treh četrtletjih je zabeležila rast kosmatih premij v skoraj vseh segmentih z izjemo pozavarovanj.

"Pozavarovalni segment je zaradi orkanov v ZDA utrpel večje škode, zavarovalni del pa so prizadele toče v Sloveniji. Čisti odhodki za škode so v prvih devetih mesecih leta dosegli 220 milijonov evrov, kar je 7,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Obseg škod je bil nad pričakovanji, kar je na koncu negativno vplivalo tudi na končni rezultat," poudarja Stanovnik.

Komentarji

3
  • Maj / 08.12.2017. ob 15:16

    Lepo, da naša največja podjetja rastejo. Tudi cena delnic bo šla prejkoslej gor saj je običajni dividendni donos tri odstoten, pri naših podjetjih pa dosega tudi do 10%, kar pomeni, da bi morala biti realna cena nekaterih naših delnic tudi trikrat višja.

  • niagara1 / 28.11.2017. ob 14:46

    treba je upostevati,da popir vse prenese,ni pa nikjer dokazano ,da je to vse res.veliko ljudi verjame v reklame,pa polnijo zepe tistim .ki imajo ze prevec.

  • Novalight / 28.11.2017. ob 09:35

    Iz prve tabele: v 2015 je bil skupni dobiček navedenih družb višji, kot v 2017. Kako je to krasna rast, ne vem. Če odmislimo Mercator, 2014=2017, kar ob upoštevanju inflacije pomeni realni padec. Cene na borzi: kje so multiplikatorji in primerjava s tujimi firmami.

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.