SiolNET. Posel danes Novice
4,18

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Uradno: Krka ustvarila najmanj dobička po letu 2005

4,18

termometer

Jože Colarič, Krka
Foto: STA

Danes opoldne je vodstvo Krke, največje slovenske družbe na borzi, predstavilo lanske rezultate poslovanja.

V skupini Krka so lani prodali za 1,17 milijarde evrov izdelkov in storitev. Količinsko se je prodaja povečala za 11 odstotkov, vrednostno pa za en odstotek, je danes javnosti predstavil predsednik uprave družbe Jože Colarič.

Čistega dobička je bilo zgolj za 108,5 milijona evrov. To je najmanj po davnem letu 2005, pri čemer je novomeški farmacevtski velikan tedaj ustvarjal skoraj polovico manj prometa od prodaje zdravil. 

Prvotno so v Krki načrtovali 160 milijonov evrov dobička, vendar so morali napovedi konec leta oklestiti za več kot tretjino. Slabše rezultate v Krki pripisujejo nižjim cenam zdravil, kar vodi do nižjega zaslužka, in razvrednotenju nekaterih vzhodnoevropskih valut, predvsem ruskega rublja.

V Sloveniji sedem odstotkov višja prodaja

Na domačem trgu je Krka ustvarila za 85 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni sedemodstotno rast. Preostalih 93 odstotkov izdelkov in storitev so prodali na tujih trgih.

  • VZHODNA EVROPA (največja prodajna regija)
    332,3 milijona evrov prihodkov, kar je vrednostno za odstotek več kot v letu 2015, količinska rast je bila 12-odstotna.
     
  • RUSKA FEDERACIJA (ključni in največji posamični trg)
    225,9 milijona evrov prihodkov, kar je odstotek več glede na leto prej,
    v rubljih izražena vrednost prodaje se je povečala za 13 odstotkov, količinska rast pa je bila 11-odstotna.
     
  • SREDNJA EVROPA
    286,7 milijona evrov prihodkov, kar je dva odstotka več,
    rast so dosegli na vseh trgih v regiji razen v Litvi in na Madžarskem.
     
  • ZAHODNA EVROPA
    282,4 milijona evrov prihodkov, kar predstavlja kar osemodstotni padec, pri čemer je bila količinska prodaja skoraj za petino večja,
    največji prodajni trgi so bili Nemčija, Španija in Francija.

Višji stroški proizvodnje

Najpomembnejša prodajna skupina v Krki ostajajo zdravila na recept. Lani so jih prodali za 963 milijonov evrov, kar je bilo malce manj glede na leto 2015.

Ključna težava skupine Krka je drastičen upad denarnega toka iz poslovanja. Ključna težava skupine Krka je drastičen upad denarnega toka iz poslovanja. Foto: STA Med najbolje prodajanimi so bili Atoris (znižanje zvišane ravni holesterola), Lorista (proti visokemu krvnemu tlaku), Nolpaza (proti zgagi), Prenessa (znižanje krvnega tlaka) in Valsacor (proti visokemu krvnemu tlaku).

Ob tem so prodali še za 111 milijonov evrov izdelkov brez recepta, za 63 milijonov evrov veterinarskih izdelkov, ustvarili pa so tudi za dobrih 33 milijonov evrov prihodkov od zdraviliško-turističnih storitev.

Z visoko rastjo količinske prodaje zdravil, ki so jo razvrednotila valutna nihanja, so se močno zvišali tudi proizvajalni stroški prodanih proizvodov. Znašali so 547,7 milijona evrov in so se v primerjavi z letom 2015 povečali za 12 odstotkov. Posledično je bil dobiček iz poslovanja (EBIT) nižji kar za 39 odstotkov in je znašal 122 milijonov evrov.

Upad denarnega toka

Ključna težava skupine Krka je drastičen upad denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko denarja ostane za nove naložbe in izplačilo dividend. Vlagateljem služi kot najpomembnejši kazalnik pri ugotavljanju zdravega poslovanja družbe. V lanskem letu je EBITDA strmoglavil za 26 odstotkov na 228 milijonov evrov.

Iz izkaza denarnih tokov je razvidno, da je Krka lani pri poslovanju ustvarila okoli 214 milijonov evrov čistih denarnih sredstev. Večino tega so porabili za investicije, več kot 45 milijonov evrov pa je šlo tudi za zavarovanje pred valutnimi tveganji.

Tudi v Krki opozarjajo, da jim velike težave povzroča neugoden tečaj rublja. Njegova povprečna vrednost je bila lani za več kot osem odstotkov nižja kot v letu 2015.

Kljub temu se je vodstvo novomeške družbe odločilo, da se bo zgolj občasno zavarovalo pred nihanjem rublja. To je bilo zanje ugodnejše, "kot če bi imeli rubelj zavarovan vse leto". Zaradi visokih stroškov zavarovanja bi bili za 20 milijonov evrov na slabšem.

Stagnacija dobička

"Dozdajšnji rezultati so zagotovo razočaranje," je poslovanje komentiral analitik Matej Šimnic iz Alte Investa. Šibki rezultati Krke niso samo posledica enkratnih dogodkov, recimo težav pri dobavi surovin, ampak tudi negativnih trendov v industriji.

"Vlagatelji so kljub povečanemu vlaganju in povečevanju proizvodnje že nekaj let priča stagnaciji dobička," je dejal Šimnic in del te stabilnosti pripisal sproščanju rezervacij. "Ker je z lanskim letom teh sredstev zmanjkalo, verjetno večina vlagateljev pričakuje precej jasnejši odgovor, kako se bo podjetje prilagodilo vsem negativnim trendom," je dodal.

 

Krka: Letos okrevanje

V skupini Krka za letos pričakujejo "okrevanje". Prodaja naj bi se obdržala pri 1,22 milijarde evrov, dobiček pa naj bi bil nekoliko večji od ocenjenega v lanskem letu.

Krka se spopada z upadanjem cen zdravil. Krka se spopada z upadanjem cen zdravil. Foto: Reuters Kljub temu Šimnic opozarja, da se bo Krka tudi letos spopadala z zaostreno konkurenco in nadaljnjimi pritiski na cene. Znova bi se lahko zvišali stroški vhodnih surovin. "S tega vidika so načrti Krke za letošnje leto precej optimistični oziroma bodo v veliki meri odvisni od okrevanja vzhodnih trgov in lansiranja novih proizvodov v drugi polovici leta."

Borzni analitik Domen Granda iz GBD Gorenjske borznoposredniške družbe je poslovanje Krke komentiral takole: "Načrti za letošnje leto bi lahko bili bistveno bolj konkretni in večina vlagateljev si želi dobiček, višji od približno 110 milijonov evrov," je poudaril.

Uprava Krke sicer napoveduje rast prihodkov zunaj Evrope, tudi s prevzemi. Trenutno razvija 180 novih generičnih zdravil, ki bodo prišla na trg v prihodnjih letih, za letošnje leto pa pričakuje 15 novih zdravil.

Pri prihodnjem poslovanju Krke je ključna sprememba strategije in povečanje dodane vrednosti zdravil, je izpostavil Granda. Za dosego dobičkov iz preteklih let se bo morala Krka osredotočiti tudi na stroškovno in ne samo na prihodkovno stran. "Dobra strateška poteza bi bil tudi prevzem v panogi oziroma strateško sodelovanje s tujimi farmacevti."

 

Delnica za mnoge razočaranje

Delnica Krke je bila za domače vlagatelje dolgo časa sinonim za stabilno in dolgoročno naložbo, v katero je smiselno vložiti in plemenititi prihranke. O tem priča tudi število malih delničarjev. Po zadnjih podatkih jih je več kot 53 tisoč, kar je še enkrat več kot v Petrolu.

Toda Krka je danes zanje veliko razočaranje. Rezultati so daleč od pričakovanj, temu primerna je tudi vrednost njenih delnic na Ljubljanski borzi. Od septembra lani so namreč delničarji izgubili že kar 16 odstotkov premoženja. 

Po novembrski napovedi slabših rezultatov so padle celo pod magično mejo 50 evrov in s tem dosegle najnižjo vrednost v več kot treh letih. Tudi v zadnjih mesecih, ko je vrednost drugih delnic na borzi skokovito rasla, so Krkine obstale malce nad 50 evri.

"Tudi primerljiva podjetja (v panogi, op. p.) se srečujejo z upadom cen zdravil. Velik del konkurentov zniževanje cen uspešno rešuje s predstavljanjem novih zdravil z višjo dodano vrednostjo in ne le s povečanjem količinske prodaje. V danem trenutku delnica Krke glede na svoje poslovanje in poslovanje primerljivih podjetjih ni podcenjena," je ocenil Granda.

Colarič obljublja višje dividende

Analitik Matej Šimnic iz Alte Investa opozarja, da se bo Krka tudi letos spopadala z zaostreno konkurenco in nadaljnjimi pritiski na cene. Analitik Matej Šimnic iz Alte Investa opozarja, da se bo Krka tudi letos spopadala z zaostreno konkurenco in nadaljnjimi pritiski na cene. Foto: Matej Leskovšek Kljub slabšim rezultatom poskuša vodstvo Krke prepričati male in tuje institucionalne vlagatelje, naj kupujejo njihove delnice. Obljublja jim izplačilo vse višjih dividend.

Še v letu 2013 je Krka delničarjem izplačala 1,61 evra bruto na delnico oziroma skupno okoli 53 milijonov evrov. V lanskem letu je dividenda znašala že 2,65 evra na delnico, delničarjem pa so razdelili kar 86 milijonov evrov, torej večino ustvarjenega dobička.

"Krka je dala signal, da bi se lahko dividenda letos še povečala. Tako bilanca stanja kot napovedani čisti dobiček to dopuščata," je pojasnil Šimnic.

Vlagali in zapostavljali delničarje

Colaričevo upravo so k zvišanju dividend prisilili delničarji, med katerimi je največja država, pomemben delež v lastništvu pa imajo tudi hrvaški pokojninski skladi. V letu 2015 se je zgodilo celo, da je paradržavni Kad izsilil višje dividende od predlaganih.

Njihove zahteve gre razumeti. Krka je dolga leta izplačevala nižje zneske kot na primer Lek, v določenem obdobju celo nekajkrat manj od ljubljanskega farmacevta. Medtem ko je Lek izplačeval višje dividende, so v Novem mestu vlagali v osnovna sredstva. Dividendna politika se je popravila šele v zadnjih letih, ko je Krka celo prehitela Lek.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • Kritik / 02.03.2017. ob 09:44 +1 - 5

    Prikoritnik bogati na račun bolnikov :(

    +1 - 5
delitve: 16
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin