Ponedeljek, 29. 9. 2025, 10.01
1 ura
Slovenski davčni paradoks: delo močno obremenjeno, kapital pa skoraj ne
Slovenska gospodinjstva subvencionirajo lastnike kapitala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,26
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar
Medtem ko podjetja in banke v Sloveniji ustvarjajo rekordne dobičke ob nizkih davkih, gospodinjstva z visokimi prispevki in davki dejansko financirajo lastnike kapitala.
Predlog uvedbe obvezne božičnice za vse zaposlene je v zadnjih dneh sprožil ostre odzive delodajalskih združenj, ki opozarjajo na nevarnost znižanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in grozijo s skoraj apokaliptičnimi napovedmi. Vendar podatki kažejo, da imajo podjetja, še posebej velika, precejšnje rezerve - tako zaradi nizke obdavčitve kot tudi državnih podpor, piše portal Necenzurirano.
V Sloveniji je obremenitev dela ena najvišjih v Evropi, medtem ko so davki na dobiček podjetij in kapital med najnižjimi. To pomeni, da večino davčnih bremen nosijo zaposleni, medtem ko podjetja in banke ob rekordnih dobičkih plačujejo razmeroma malo davkov. Hkrati so deležna milijonskih državnih subvencij, kar v praksi pomeni, da gospodinjstva s svojimi prispevki posredno financirajo donose lastnikov kapitala.
Davčni primež med največjimi v OECD
Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je t. i. davčni primež, torej delež, ki ga od povprečne bruto plače poberejo davki in prispevki, v Sloveniji 44,6 odstotka. To nas uvršča na šesto mesto med državami članicami OECD. Večji davčni primež kot Slovenija imajo Belgija, Nemčija, Avstrija, Francija in Italija. Takoj za nami sta Slovaška, ki je lani močneje davčno obremenila delodajalce, in Madžarska. Povprečje OECD znaša 34 odstotkov, kar pomeni, da je delo v Sloveniji občutno bolj obremenjeno kot v večini držav.
Kljub temu pa celotni davčni prihodki predstavljajo 36,6 odstotka BDP, kar je pod povprečjem Evropske unije (39 odstotkov). Razlog tiči predvsem v nizki obdavčitvi dobička podjetij in kapitala.
Podjetja plačujejo razmeroma malo
Slovenija je po obdavčitvi dobička podjetij šele na 23. mestu med državami EU. To pomeni, da se večji del davčnih prihodkov v proračun steka iz obremenitve dela, manj pa iz kapitala.
Številke to potrjujejo tudi v praksi: medtem ko je zakonsko določena stopnja davka na dobiček 22 odstotkov, je efektivna obdavčitev bistveno nižja. Pri bankah, kot je NLB, je v zadnjih letih znašala okoli sedem odstotkov. Razlog so različne davčne olajšave, možnosti poračunavanja izgub iz preteklih let in druge ugodnosti, ki znižujejo realno davčno breme podjetij.
Rekordni dobički ob državnih subvencijah
V zadnjih letih so slovenska podjetja ustvarjala rekordne dobičke, hkrati pa prejemala milijonske subvencije države - od nepovratnih sredstev do poceni posojil. Neto čisti dobiček podjetij v letu 2024 je znašal 6,5 milijarde evrov, s čimer je bil enak tistemu iz leta 2023. Kritiki opozarjajo, da s tem država prek davkov, ki jih v največji meri plačujejo zaposleni, dejansko subvencionira poslovanje podjetij in donose njihovih lastnikov.
To postavlja pod vprašaj očitke delodajalskih združenj, da si gospodarstvo ne more privoščiti obvezne božičnice. Podatki kažejo, da je prostora za večjo delitev ustvarjene dodane vrednosti v resnici precej, navaja Necenzurirano.
