SiolNET. Posel danes Novice
0,12

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Banka Slovenije: V zadnjem četrtletju poslabšanje gospodarskih razmer

0,12

termometer

Banka Slovenije
Foto: STA

V evrskem območju so se na začetku zadnjega letošnjega četrtletja gospodarske razmere začele ponovno poslabševati. Banka Slovenije ob ponovni zaustavitvi javnega življenja v številnih članicah pričakuje precejšen izpad aktivnosti v zadnjem četrtletju, a ne tako izrazit kot v drugem četrtletju. Podobno se razmere zaostrujejo tudi v Sloveniji.

Avtomobilska industrija Posel danes Nemško gospodarstvo v tretjem četrtletju z 8,5-odstotno rastjo

Podobno kot v območju z evrom se ponovno zaostrujejo tudi gospodarske razmere v Sloveniji, okrevanje na trgu dela se je ustavilo, so v zadnji publikaciji povzetka makroekonomskih gibanj zapisali v Banki Slovenije. Državne subvencije podjetjem za ohranjanje zaposlenosti in pomoč ranljivim skupinam prebivalstva povečujejo državni primanjkljaj, ki pa naj bi ostal na povprečju evrskega območja, so dodali, piše STA.

V segmentu storitev obstaja verjetnost dolgotrajnejše krize

Da se razmere v evrskem območju znova zaostrujejo, po navedbah Banke Slovenije nakazujejo tekoči gospodarski kazalniki: indeks nabavnih menedžerjev se je novembra močno zmanjšal, postopno izboljševanje kazalnika gospodarske klime se je prekinilo že oktobra, hkrati so podjetja v trgovini in drugih zasebnih storitvah bolj črnogleda glede prihodnjega povpraševanja.

Poraba elektrike je bila v drugem tednu novembra medletno manjša že za 11,1 odstotka. Ker dobavne verige podjetij v nasprotju s prvim valom epidemije za zdaj niso pretrgane, v Banki Slovenije pričakujejo, da bo izpad aktivnosti v evrskem območju v letošnjem zadnjem četrtletju manjši, kot je bil v drugem, a še vedno precejšen. Znižujejo se tudi napovedi rasti za leto 2021. Ta naj bi po zadnji napovedi Evropske komisije znašala 4,2 odstotka.

V Sloveniji je bil, kot so zapisali v centralni banki, zaključek tretjega četrtletja spodbuden v gradbeništvu, nekoliko manj pa v industriji in trgovini. Novembra so se gospodarske razmere ponovno začele močno poslabševati, a po do zdaj razpoložljivih podatkih manj kot spomladi. Novembra se je zaupanje v gospodarstvu močno zmanjšalo, vendar vrednosti kazalnikov ostajajo nad ravnmi iz letošnjega maja. Črnogledost je izrazita med potrošniki, ki pričakujejo opazen dvig brezposelnosti in zelo zadržano trošenje.

V Banki Slovenije ocenjujejo, da predvsem v segmentu storitev kot najbolj prizadetem delu gospodarstva obstaja velika verjetnost dolgotrajnejše krize. Te dejavnosti so v domačem gospodarstvu pred krizo zagotavljale približno 22 odstotkov delovnih mest in ustvarile 20 odstotkov dodane vrednosti, v evrskem pa 25 odstotkov oziroma 19 odstotkov. Možnost hitrejše normalizacije razmer po drugi strani daje hiter napredek pri razvoju cepiv proti covid-19 in njihova množična uporaba že v razmeroma kratkem času, poroča STA.

delo od doma Digisvet Kakšna bodo delovna mesta v prihodnjih letih

Zaostrovanje razmer ustavilo okrevanje na trgu dela

Ponovno zaostrovanje zdravstvenih razmer je medtem ustavilo tudi okrevanje na trgu dela, ni pa še povečalo brezposelnosti. Po močnem septembrskem zmanjšanju registrirane brezposelnosti je ta oktobra ostala skorajda nespremenjena. Ob 83.654 brezposelnih osebah je bila sicer še vedno medletno višja za približno 11 tisoč oseb, so poudarili. Solidne razmere so se kljub dodatnim omejitvam poslovanja nadaljevale tudi novembra, pri čemer Banka Slovenije ocenjuje, da gre za posledico povečevanja števila oseb na čakanju na delo.

Izpostavili so še, da se nadaljuje deflacija. Oktobra je bila 0,5-odstotna, k njej pa so z 1,7 odstotne točke ponovno največ prispevali medletno cenejši energenti. Ob slabi epidemiološki sliki in zaostrenih omejitvenih ukrepih v Banki Slovenije pričakujejo ponovno krepitev deflacijskih pritiskov kot posledico visoke negotovosti, neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti in poslabšanih razmer na trgu dela.

V trenutnih razmerah so ukrepi domače in tujih fiskalnih politik ključni za preprečevanje še obsežnejšega padca gospodarske aktivnosti, ob čemer pa se povečujejo državni primanjkljaji, so še zapisali v Banki Slovenije. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je v Sloveniji do septembra znašal 2,3 milijarde evrov, medtem ko je bil lani v tem obdobju dosežen presežek v višini 233 milijonov evrov. K visokemu primanjkljaju letos največ prispevajo ukrepi, ki jih je vlada sprejela v pomoč prebivalcem in gospodarstvu, so zapisali ter dodali, da se bo zaradi ponovnega razmaha epidemije primanjkljaj do konca leta še povečal, še navaja STA.

Ljubljana_maske Posel danes Katere storitve je koronavirus najbolj prizadel?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin