SiolNET. Posel danes Služba
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenija – dežela samostojnih podjetnikov

0

termometer

Foto: Thinkstock

V Sloveniji je več kot 12 tisoč samostojnih podjetnikov, ki bi morali biti zaposleni, a so zaradi visokih stroškov dela prikrajšani za nekatere socialne, pravne in ekonomske pravice.

Od okoli 900 tisoč delovno aktivnih ljudi je v Sloveniji več kot 84 tisoč samostojnih podjetnikov, kažejo podatki poslovnega imenika bizi.si. Število na novo odprtih s. p.-jev v zadnjih letih skokovito narašča: še leta 2000 se jih je odprlo 2.363, v lanskem letu pa kar 14.473.

Med oglasi za delo, ki jih najdemo na zavodu za zaposlovanje, delodajalci delo pogosto ponujajo prek s.p.-ja ali drugih atipičnih oblik dela, čeprav bi morali delojemalcu ponuditi pogodbo o zaposlitvi.

Zakaj imajo podjetja raje s. p.-je kot zaposlene

Med temi 84 tisoč samozaposlenimi s. p.-ji je zato tudi precej fiktivnih podjetnikov, ki bi morali biti po zakonu o delovnih razmerjih zaposleni, a so morali odpreti svoje podjetje. Delodajalci z najemom s. p.-ja zmanjšajo svoje stroške, hkrati pa jim to omogoča tudi večjo fleksibilnost pri odpuščanju oziroma zaposlovanju.

Država je sicer leta 2013 z reformami skušala izenačiti stroške dela za pogodbo o zaposlitvi, delo prek s. p.-ja in avtorskih oz. honorarnih pogodb, vendar ta ukrep večjega uspeha ni prinesel. Višji stroški za delo prek pogodb in s. p.-jev so padli na ramena delavcev, podjetja pa večjih stroškov niso imela.

Višji stroški, ki jih je za atipične oblike dela uvedla država, so večinoma padli na delavce. Višji stroški, ki jih je za atipične oblike dela uvedla država, so večinoma padli na delavce.

Koliko je v Sloveniji fiktivnih podjetnikov?

Koliko med temi 84 tisoč samozaposlenimi je torej t. i. fiktivnih s. p.-jev? Na ministrstvu za delo in inšpektoratu za delo takih ocen nimajo. Delež samozaposlenih med aktivnim prebivalstvom se je sicer med letoma 2008 in 2015 gibal med 10 in 12 odstotki.

V poslovni register bizi.si je bilo do danes skupaj vpisanih 178 tisoč s. p.-jev, vendar jih je 95 tisoč že prenehalo poslovati. Danes je na trgu dela 84 tisoč samostojnih podjetnikov.

Na ministrstvu, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, so nam povedali, da je v zadnjih letih opazen trend naraščanja tistih samozaposlenih, ki delajo pretežno le za eno stranko (januar 2012 – 7,8 odstotka vseh samozaposlenih, marec 2015 – 14,7 odstotka vseh samozaposlenih) in v prostorih te stranke (januar 2012 – 3,1 odstotka vseh samozaposlenih, marec 2015 – 7,8 odstotka vseh samozaposlenih). To bi v določeni meri ob drugih vplivih (porast splošne gospodarske aktivnosti, ugodna davčna obravnava, rast storitvenega sektorja …) lahko nakazovalo tudi na porast t. i. fiktivnih samozaposlenih. 

Po naših izračunih bi to lahko pomenilo, da je med 84 tisoč samostojnimi podjetniki več kot 12 tisoč fiktivnih, ki bi morali biti po zakonu v rednem delovnem razmerju. Na trgu dela so sicer prisotne še druge oblike, kot so npr. samostojni kulturni delavci, pa delo prek pogodb in študentsko delo. Tudi pri teh oblikah dela so pogosto izpolnjeni pogoji za redno zaposlitev. 

Še vedno je precej espeizacije

Na inšpektoratu za delo pregleda nad celotnim trgom dela nimajo, iz podatkov, ki so jim na voljo in so jih dobili na terenu, pa za zdaj ne opažajo večjega zaposlovanja, ampak še vedno veliko usmerjenost v espeizacijo dela ali druge oblike sodelovanja, pri katerih gospodarski subjekt, ki potrebuje neko storitev, velik delež stroškov zaposlenih, ki opravijo storitev, prenese na druge bolj ali manj povezane gospodarske subjekte. Porast nepravilnosti so pri nadzoru v zadnjih letih zaznali tudi na finančni upravi.

Inšpektor lahko delodajalca zaradi kršitve oglobi z do 20 tisoč evrov kazni. Inšpektor lahko delodajalca zaradi kršitve oglobi z do 20 tisoč evrov kazni.

V lanskem letu je zakonodajo kršilo 163 delodajalcev 

V primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, zakon o delovnih razmerjih izrecno določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. 

Inšpektorat za delo je lani (po še nepopolnih podatkih) ugotovil 163 kršitev. Kot so nam pojasnili, je bilo več nadzorov opravljenih pri večjih delodajalcih, pri katerih so inšpektorji ugotovili tudi večje število delavcev, ki so nezakonito delali na podlagi pogodb civilnega prava, vendar se praviloma za enega delodajalca šteje le ena kršitev (torej ne glede na število delavcev, pri katerih so bile ugotovljene kršitve).

Med 3.000 in 20 tisoč evrov kazni

V primeru ugotovitve takšne kršitve inšpektor izda prepovedno odločbo, s katero delodajalcu prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti. Za to kršitev lahko inšpektorat delodajalcu izda odločbo o prekršku z izrekom globe med 3.000 in 20 tisoč evri.

Batagelj: Država mora poenotiti stroške dela …

Prvi mož Postojnske jame Marjan Batagelj meni, da bi morala država najprej poenotiti strošek dela za vse oblike dela (redno delo, študentsko delo, s. p.-je …). Da bi bil ta, ne glede na obliko dela, vedno enak. "To pa pomeni, da bi bilo treba nekaj bolj obdavčiti, redno delo pa bolj razbremeniti. V tem primeru bi bil trg dela bolj transparenten, ker zdaj ni."

… in poenostaviti zaposlovanje oz. odpuščanje

Drugi ukrep, ki bi po njegovih besedah rešil položaj, pa je hitro odpuščanje in zaposlovanje. Tako bi bila fleksibilnost trga dela precej večja in delodajalcev ne bi bilo strah koga zaposliti, če bi vedeli, da ga lahko tudi odpustijo. "Zaposlovali bi, ko potrebujemo, in odpuščali takrat, ko dela ni ali nekdo ni dober delavec," dodaja.

 

Ali država z inšpekcijo le gasi nove požare?

Batagelj se strinja, da država z inšpekcijskimi nadzori le gasi požare, ni pa preprečila nastanka novih, ker ni odpravila osnovnih razlogov zanje. Upa, da bodo v tem letu sprejete reforme, ki bodo to uredile. 

"Žal ne bodo strukturne, bi pa lahko bistveno posegle na urejen trg dela, kjer bi imeli vsi korist, tako delodajalci kot tisti, ki se zaposlujejo. Še enkrat poudarjam, da lahko posegajo na trg dela, ampak če ne bodo uredili fleksibilnosti trga dela, bodo vsi ukrepi zelo malo vredni, ker si preprosto ne bomo upali zaposlovati za nedoločen čas, če nam nekdo ne da svobode, da lahko tudi odpuščamo." Dodaja, da se z inšpekcijskimi pregledi delodajalca ne da prisiliti, da bi nekoga zaposlil, in bo zato raje menjaval ljudi (po dveh letih, ko bi moral delavca zaposliti, mu bo delovno razmerje za mesec dni prekinil). "Trgu dela bi morali pustiti, da deluje popolnoma organsko, ne z dekretom in ne s prisilo," še meni.

Prvi mož Postojnske jame ni prepričan, da so lani sprejete spremembe študentskega dela, ki so to obliko podražile, najbolj posrečena rešitev. Študentsko delo se je namreč podražilo za delodajalca, študent pa neto dobi manj. To sicer nakazuje na to, da skušajo vse vrste dela izenačiti, še vedno pa so največja težava redna oblika dela za nedoločen čas ter vsi prispevki in davki, ki iz tega izhajajo. Za s. p. meni, da ni nič narobe, če gre za neko osnovno dejavnost človeka, ki je vezana na več partnerjev, ne pa, da je podjetje ustanovljeno zaradi prekarnega dela, ko si od nekoga slepo odvisen in delaš samo zanj.

Delavci brez pravne, socialne in ekonomske varnosti

Slovenija je, podobno kot večina evropskih držav, v zadnjih letih priča porastu t. i. atipičnih oblik dela, pravijo na ministrstvu za delo. Med te v Sloveniji prištevamo predvsem začasno in občasno delo dijakov in študentov, posredovanje dela delavcev uporabniku (t. i. agencijsko delo), delo po civilnih pogodbah in delo fizičnih oseb, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost (samozaposleni). Prekarci, ki delo opravljajo prek ene od atipičnih oblik dela, nimajo zagotovljene minimalne pravne varnosti, socialne in ekonomske varnosti. Porast atipičnih oblik dela vpliva tudi na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti ter učinkovito davčno politiko.

Na ministrstvu za delo so v začetku tedna predstavili dokument z naslovom Za dostojno delo, ki naj bi služil kot podlaga za reševanje problematike prekarnega dela. V dokumentu so povzeli stanje na trgu dela, rešitev pa v njem ni najti. Po besedah ministrice Anje Kopač Mrak naj bi ta dokument služil kot podlaga za "širšo razpravo".

Na ministrstvu za rešitev problematike prekarnega dela med drugim predlagajo:
- učinkovitejši nadzor, ki vključuje višje globe za kršitelje, 
- ureditev delovanja inšpektorata za delo in finančne uprave (da bi lahko inšpektorat delodajalcu naložil sklenitev pogodbe o zaposlitvi),
- večanje fleksibilnosti pri zaposlovanju oz. odpuščanju,
- okrepili bi aktivne politike zaposlovanja,
- zmanjšanje stroškov dela oz. prestrukturiranja obdavčitve dela. 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin