Estetika MEDART : Slovenci s plastičnimi operacijami ne pretiravamo, ko nas nekaj moti, to popravimo in smo zadovoljni

V začetku poletja je v Slovenijo uradno prispela inovativna tehnologija na področju neinvazivnih postopkov za zmanjševanje maščobnih oblog, ki so odporne na dieto in telovadbo. S coolsculptingom začne pacient v nekaj urah izgubljati maščobo brez kirurških posegov in igel, posebnega okrevanja ni, rezultati pa so dolgoročni.

Nina Suvorov, dr. med., ima za seboj 15 let dela v UKC Ljubljana, od septembra letos pa se bo posvetila le estetiki. Sama izvaja skoraj vse estetske posege, od obraza do prsi, veščin zanje pa se je učila od priznanega Francija Planinška, ki mu pravi kar kirurg-umetnik. "Enako dobro kot opravi estetsko operacijo, bi bil verjetno sposoben iz gline narediti skulpturo torza," opisuje svojega mentorja.

Za Slovence pravi, da smo zelo realni, ko gre za estetske popravke, da ne pretiravamo in po navadi tisto stvar, ki nas moti, spremenimo, potem pa smo zadovoljni. Še vedno se srečuje tudi z nerealnimi željami pacientov, a jih zna prepoznati in pacientom svetovati kako drugače. Je zagovornica (pametne) uporabe botoksa in polnil in poudarja, da se z njimi staranje zgolj upočasni, ne pa prepreči.

Kaj je coolsculpting?

Gre za neinvazivno odpravljanje maščobnih oblog s procesom kriolipolize, pri čemer gre za zamrzovanje maščobnih celic. To ni metoda hujšanja, vendar pa se lahko z njo znebimo ravno tistih najbolj trdovratnih nakopičenj maščobe, ki jih ne moremo odpraviti drugače, s hujšanjem ali telovadbo. Zamrznitev sproži uničenje maščobnih celic, ki jih telo nato na povsem naraven način in trajno odstrani.

Pacient med postopkom počiva v udobnem položaju, obravnavani predel pa obdelujejo z aplikatorjem, ta se z vakuumom prisesa na kožo in začne zamrzovati maščobno tkivo. Ko se odmrle maščobne celice odstranijo iz telesa, se na tem delu tvorijo nova kolagenska vlakna, kar pripomore k boljši elastičnosti kože in prepreči ohlapnost tretiranega predela. Večina tretmajev zmanjša maščobo za najmanj 20 odstotkov pa tudi vse do 40 odstotkov.

Prve učinke pacient opazi po približno treh tednih, končni rezultat pa je običajno viden po treh mesecih.

Kaj je razlika med coolsculptingom in liposukcijo?

Temeljna razlika je ta, da je liposukcija kirurški poseg, ki je invaziven, zanj pa je vedno potrebna neka vrsta anestezije, lokalna ali splošna, tako s prvim kot z drugim pa so povezana nekatera tveganja. Ima pa liposukcija tudi prednosti, in sicer da lahko odstranimo več maščobe naenkrat, tudi to, da lahko, če imamo več problematičnih predelov, vse obdelamo v enem posegu. Zdaj, ko je v estetski kirurgiji zelo moderen lipofiling, torej odvzem maščobe na enem delu telesa in prenos na drug del, na primer v prsi ali zadnjico, je to mogoče le z liposukcijo.

Najpomembnejša prednost coolsculptinga je gotovo ta, da je neinvaziven, zanj ni potrebna nobena anestezija, po njem pa skoraj ni nobenega okrevanja. Naslednji dan greste lahko normalno v službo in ste lahko že socialno aktivni, česar po liposukciji ne morete. Coolsculpting je poleg tistih, ki si ne želijo anestezije, pravi izbor tudi za tiste, ki zanjo iz zdravstvenih razlogov niso primerni. Ne nazadnje gre za estetsko težavo in marsikomu se tveganja, povezana s kirurškim posegom, ne zdijo upravičena ali sprejemljiva.

Kateri pacienti so primerni in kateri ne?

Kot sem že povedala, to ni metoda za hujšanje, nakopičenja maščobe zato ne smejo biti prevelika. Zelo pomembno je tudi, da ni ohlapnosti kože. Če je koža ohlapna ali slabe kakovosti, bo ta, potem ko bomo zmanjšali volumen maščobnih celic, še bolj ohlapna in prazna, to pa lahko videz le še poslabša. Potem so tu še zdravstveni razlogi, na primer, če je na mestu tretiranja kakšna obsežnejša brazgotina, v trebušni steni kila, če pacient jemlje zdravila za redčenje krvi, če ima vgrajen srčni spodbujevalnik in še kaj.

Ste učenka dr. Francija Planinška. Kaj ste se naučili od njega?

Z dr. Planinškom sem preživela veliko časa v času specializacije na kliničnem centru, bil pa je tudi moj mentor pri estetski kirurgiji, kar nekaj časa sem mu še kot specializantka asistirala tudi v Sanatoriju v Rožni dolini. Naučila sem se veliko, Franca odlikujejo  njegova natančnost, nežno ravnanje s tkivi, kar je pri našem področju bistvenega pomena, teoretična podkovanost in pa res ogromno izkušenj. Je tudi umetnik, kar izkazuje na vsakem koraku (smeh, op. p.) z neverjetnim občutkom za lepoto. Mislim, da bi bil enako dobro, kot opravi estetsko operacijo, sposoben iz gline narediti skulpturo torza.

Tisto, kar pa je morda njegova najpomembnejša popotnica, je, da nikoli ne dokončaj operacije, dokler res nisi popolnoma zadovoljen s svojim izdelkom. V estetski kirurgiji namreč ni prostora za povprečne rezultate. Nemalokrat sem bila priča temu, ko je že narejen "izdelek" razdrl in začel znova, da bi na koncu popravil kaj, kar bi bilo za marsikoga malenkost. Vendar pa so ravno malenkosti tiste, ki povprečnega kirurga ločijo od odličnega. Franc me je uvedel v svet estetske kirurgije in imela sem odličnega učitelja.

Po kakšne izboljšave lahko pridejo pacienti k vam?

Moja specializacija je plastična in estetska kirurgija in tej se nameravam povsem posvetiti od letošnje jeseni. K temu spadajo vse estetske operacije, moje najljubše področje pa so predvsem posegi preoblikovanja telesa, torej estetski posegi na dojkah in telesu (trebuhu, stegnih, nadlahteh).

Poleg kirurgije sem velik del svojega izpopolnjevanja posvetila tudi pomlajevalni medicini in na tem področju že zelo dolgo delam z botoksom, polnili. Kot inštruktorica za Slovenijo pa pri nas izobražujem zdravnike, ki se želijo s tem ukvarjati.

Igralka Tanja Ribič.

Dr. Ivona Igerc, ki se prav tako ukvarja s pomlajevalno medicino, nam je v intervjuju razložila, da pri pomlajevanju uporablja matične celice. Kako vi gledate nanje kot sredstvo za pomlajevanje?    

Z matičnimi celicami se ne ukvarjam. Verjetno je v tem potencial, vendar pa mislim, da bo pred razširjeno uporabo treba narediti še kar nekaj študij. Matične celice niso tako trivialne in njihova nesmotrna uporaba je lahko škodljiva ali celo nevarna.

Odkrito priznavate, da si tudi sami vbrizgavate botoks in polnila, kako ste zadovoljni?

Svojim pacientkam ne bi nikoli svetovala nečesa, v kar ne verjamem. Mislim, da je najboljši dokaz za to, če si tudi sam uporabnik. Botoks in polnila so izredno dobro sredstvo za upočasnitev staranja, treba pa jih je pravilno uporabljati.

Zadnje čase je botoks, zahvaljujoč zvezdnicam, precej priljubljen, kako vi gledate na to?

Ne vem, ali se s tem povsem strinjam. Zvezdnice so žal večinoma prej slaba reklama kot obratno, saj jih mediji največkrat prikažejo ravno v slabi luči, torej tiste ponesrečene izdelke. Revije tako preplavljajo slike zamrznjenih obrazov, "joker" nasmehov, "mefisto" obrvi ... Biti zvezdnica je poklic, v katerem moraš imeti popolno podobo in po določeni starosti brez estetskih popravkov to preprosto ne gre več. Menim, da se takšnih ali drugačnih popravkov poslužuje velika večina igralcev in res dobra reklama bi bila, če bi kateri od tistih, ki so videti hudičevo dobro, pa prav nič pretirano, spregovorili o tem.

Estetski popravki, kirurški ali pa nekirurški, so namreč v dobrih rokah prav takšni, nič pretirani, naravni, skoraj neopazni, pa vendar, kot že rečno, hudičevo dobri. Pa vendar so takšna priznanja še vedno razmeroma slabo sprejeta in zato velika večina tistih dobrih primerov o njih ne spregovori iskreno ali pa prizna kakšno zelo nežno metodo, ki ne izzove prevelikega ogorčenja. Res bi si želela, predvsem pa se mi zdi, da je času primerno (leta 2017 smo!), če jih ljudje zaradi priznanja ne bi več pribijali na križ. Novi časi so, dandanes je iti na botoks ali polnilo že zelo razširjen pojav in prepričana sem, da je v ulici, bloku, v službi ali na telovadbi vsakogar zagotovo že marsikatera uporabnica, a se zanje ne ve, saj je poseg narejen tako, kot je treba, torej neopazno. Botoks in polnila res ne bi smela biti več tabu.

"V ulici, bloku, v službi ali na telovadbi vsakogar je zagotovo že marsikatera uporabnica botoksa, a se zanje ne ve, saj so posegi narejeni tako, kot je treba, torej neopazno." Foto: Thinkstock

So kakšna zmotna prepričanja o botoksu, ki ste jim priča?

Največkrat slišim pripombo, da je botoks strup, zato si ga kdo ne upa in ne želi uporabljati. Beseda toksin, iz katere ta bojazen izvira, pomeni, da je sredstvo toksično, vendar je ključnega pomena pri tem določena koncentracija. Botulinum toksin je v velikih odmerkih sicer res lahko toksičen, kot so toksična tudi določena zdravila, če jih predoziramo. Odmerki botulinum toksina, ki se uporabljajo v estetske namene že desetletja, pa so varni in nimajo nikakršnih sistemskih učinkov. Že samo dejstvo, da se botoks uporablja za zdravljenje spastičnih otrok z namenom sproščanja mišic, bi moralo biti dovolj prepričljivo.

Pred časom je igralka Courteney Cox oznanila, da se je znebila botoksa, pustila je, da se je razgradil, in si povrnila svoj videz. Je torej mogoče odnehati tako?

Botoks učinkuje od štiri do šest mesecev in ko preneha delovati, je stanje enako, kot je bilo prej. Mislim, da je bila pri omenjeni igralki težava ne le botoks, temveč tudi vsaj še polnila, predvsem pa mnogo preveč vsega. Osebno tudi težko verjamem, da nekdo, ki izbere pri podobi takšen ekstrem, lahko potem doživi popolno katarzo in povsem preneha uporabo. Njena izpoved in napoved konca kakršnim koli estetskim popravkom sta bili logičen odgovor na stalna napadanja glede njenega pretirano narejenega videza že kar nekaj časa. Bo pa zelo verjetno postala bolj zadržana in smotrna uporabnica estetskih storitev, zamenjala bo zdravnika, kar bi morala narediti že zdavnaj.  

Courtney je uvidela, da je z botoksom pretiravala, Nina pa meni, da ni imela primernega zdravnika. Foto: Reuters

Kaj pa, če si ga nekdo vbrizgava več let?

Če si botoks in polnila vbrizgavaš več let, upočasniš staranje tako, da s hialuronom zapolniš kakšno gubo, z botoksom preprečiš nastanek neke druge, nimaš tako upadlega obraza, ker imaš na ključnih mestih hialuronsko kislino, ki ustvarja mladostni volumen, vendar pa to ne pomeni, da se ne staraš naprej. Staraš se vsekakor, vendar pa je namen, da je staranje manj očitno. Če se nato naenkrat odločiš in vse popravke opustiš, se v kratkem pokažejo vsi znaki staranja, ki so bili vmes prikriti. Znova se pojavijo gube, obraz postane upadel, koža se povesi, vendar pa je končni učinek še vedno boljši, kot bi bil, če bi staranju pustili naravno pot.

Ni pa prenehanje nekakšen šok za telo?

Ne. Tako botoks kot polnila se čez čas povsem razgradijo in o njih v telesu ni več sledu.

Si vi sami vbrizgavate botoks in polnila?

Dolgo časa sem to delala sama, zdaj pa tega ne počnem več. Sam s svojo zrcalno sliko v ogledalu nimaš najboljšega nadzora. To lahko bolje opravi nekdo, ki te gleda direktno. Ne le iz estetskega vidika, injiciranje je tako mnogo bolj varno.

Kateri poseg je trenutno pri nas najbolj moderen? Je to še vedno povečava prsi?

Da, rekla bi, da kar povečava prsi. Še vedno je številka ena.

Se kaj srečujete z željami povečave zadnjic?

Imela sem že kakšno pacientko, ki si je to želela, a to pri nas še vedno ni takšen trend kot v tujini, predvsem v ZDA in Južni Ameriki.

Kaj si vi mislite o povečavi tega dela?

Če govorimo prav o teh ekstremnih primerih zadnjic, kot na primer tipa Kim Kardashian, Niki Minaj in podobnih, me je kar malo strah tega, kaj se bo zgodilo z njimi zgodilo čez deset let, ko tkiva ne bodo več tako čvrsta in na mestu, maščobe pa bo še vedno veliko. Nisem privrženka ekstremnih povečav in meni osebno se ne zdijo estetske in lepe. Drugače je, kadar gre za majhne, sploščene, prazne zadnjice, takrat lahko zmerna povečava z maščobo ali vsadki deluje zelo estetsko.

Kje smo Slovenci pri izvajanju lepotnih popravkov, smo dovolj napredni?

S kolegi iz mojega področja dobro spremljamo trende po svetu, vrste operacij, ki jih izvajamo, pa precej oblikuje populacija naših  pacientk: Slovenci in Slovenke smo zadržani, v povprečju ne gremo v ekstreme, operacije so pri nas večinoma zelo zmerne. Sicer pa verjamem, da je kakovost storitev pri nas na visoki ravni, vsi plastični (estetski) kirurgi, ki tovrstne operacije izvajamo, imamo za sabo ustrezno in kakovostno usposabljanje, materiali, ki jih uporabljamo, pa so le najboljši tudi v svetovnem merilu. Govorim o na primer prsnih vsadkih ...

Dr. Ivona Igerc pravi, da je pri estetski kirurgiji Azija prva, ZDA druge, Evropejci pa smo šele tretji. Bi se strinjali?

O Aziji težko komentiram, saj mi njihov trg ni poznan. Zdi pa se mi, da med omenjenimi tremi manjka Južna Amerika, ki je po številu estetskih operacij gotovo pred Evropo. Pri nas se kot kirurgi večinoma naslanjamo na preostalo Evropo ter obe Ameriki. Kot že rečeno, so, če tako rečemo, pred nami, predvsem kar zadeva število estetskih operacij, čeprav je tudi število plastičnih kirurgov tam gotovo večje, in pa kakšnih ekstremnih tehnik, po katerih pri nas ni povpraševanja. Po drugi strani pa se mi zdi, da smo v marsičem Evropejci celo pred Američani, zaradi ameriške komisije FDA (food and drug administration) so namreč številni medicinski pripomočki in zdravila v Evropi prisotni znatno prej in v večjem izboru kot v ZDA, kar nam pogosto omogoča hitrejši napredek. Če gledamo vsadke in polnila hialuronske kisline, imamo v Evropi na razpolago mnogo širšo paleto tako enih kot drugih kot Američani.

Ste tudi vi kdaj priča nerealnim željam pacientom in kako jih omilite?

S tem se srečujem, seveda. Vendar pa je med mojimi pacientkami zelo veliko žensk med 40. in 60. letom in moram reči, da imajo zelo realne želje. Ne pričakujejo čudežev, večinoma želijo le upočasniti in omiliti spremembe, ki jih opažajo v ogledalu, niso jim všeč in jih ne želijo sprejeti. Če pa pride kdo, ki ima res nerealna pričakovanja ... Zelo pomembno je, da znamo takšne osebe prepoznati, saj mi ne moremo rešiti njihove težave. Govorim o dismorfikih, tistih, ki imajo težave nekje drugje, kirurgija pa je način, za katerega mislijo, da bo rešil njihove težave, pa jih ne. Imajo povsem nerealen pogled nase, vidijo se drugače, kot jih vidimo mi, prevelik pomen pripisujejo detajlom, ki jih sploh skoraj ni mogoče opaziti. Takšna oseba potrebuje psihiatrično oskrbo, to jim je treba na zelo prijazen način razložiti.

Kakšen bi bil vaš nasvet nekomu, ki išče primernega kirurga za svoje želje?

Naj najde kirurga, ki mu res zaupa. Pogleda naj si spletne strani, osnovne podatke o kirurgih in izobrazbo. To je temelj, na tem naj gradi. Zelo dobro priporočilo je tisto, ki gre od ust do ust. Če veš, da je bil nekdo, ki ga poznaš in mu zaupaš, zadovoljen pri nekem kirurgu, je to pomemben podatek. Pomagajo tudi poljudni članki in intervjuji, saj iz njih izveš nekaj o tem, kako kirurg razmišlja, kakšen je njegov pogled na postopke, trende, iz tega lahko že oceniš, ali se najdeš v njegovem razmišljanju.

Predvsem pa je pomembno, da se odločiš in greš na pogovor, lahko tudi k več kirurgom. Mislim, da je kemija tista, ki je najpomembnejša ... Ko začutiš, kakšen je nekdo, kako razmišlja in ali imaš ob njem dober občutek. To je najpomembnejše. Da mu zaupaš.

Plastične operacije se vedno bolj sprejema in niso več takšen tabu. Mislite, da bo šlo v drugo skrajnost?

V Sloveniji še zelo dolgo ne bo pretiravanja, o tem sem prepričana. Moji pacienti so zelo realni, pridejo, ker jih nekaj moti, si to popravijo in pri številnih je zadeva končana. Če so z rezultatom zadovoljni, je to to. Tistih, ki bi silili iz ene operacije že kar v naslednjo, je zelo, zelo malo. Vsakemu sama povem, da je tudi estetska operacija poseg v telo in s seboj prinaša določena tveganja. Zato je zelo pomembno, da je odločitev o estetski operaciji premišljena, ne nek trenutni vzgib, predvsem pa, da izberejo estetskega kirurga z ustrezno izobrazbo, ki bo kakovostno opravil svoje delo.

Save