Petek, 6. 11. 2020, 11.31
3 leta, 5 mesecev
Pri Črnem Petru
Nenavadna nezgoda Jasne Kuljaj #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,56
1
V vsaki oddaji Pri Črnem Petru, ki je na sporedu ob 20. uri na Planetu, o posebnem gostu slišimo štiri zelo zanimive in nenavadne trditve, od katerih je neresnična samo ena in naloga gledalcev je, da ugotovijo katera. Na facebook strani Pri Črnem Petru smo gledalcem postavili podoben izziv in zapisali štiri trditve o voditeljici Jasni Kuljaj. Katere držijo in katere ne, nam je zdaj pojasnila kar sama.
"Jasna je svoj prvi honorar zaslužila z igranjem v slovenskem filmu"
"Drži. V gimnaziji sem se prijavila na avdicijo in prav spomnim se, da sem špricala kemijo. Na avdiciji sem jim povedala, da imam sposobnosti imitiranja in producent je takoj pokazal več zanimanja in velik uspeh je bil, da so mi namenili vlogo, ki v filmu dejansko spregovori. Sicer nisem imela veliko stavkov, zgolj osem, vendar nikoli ne bom pozabila, da sem dobila svoj prvi honorar v življenju, 8 tisoč takratnih slovenskih tolarjev."
Jasna prvič v življenju na profesionalnem maskiranju za film V petek zvečer.
"Meni se je to zdelo blazno fajn in mislim, da sem si s tem denarjem kupila neke odštekane hlače na zvonec. V tem filmu je igrala tudi Katarina Čas. Je pa to film, ki dejansko dobro prikaže našo generacijo v tistem času. Snemali so ga prav na naši gimnaziji (Gimnazija Šentvid) in tako brezplodni kot so pogovori v tem filmu, so bili tudi dejansko naši pogovori. Ko danes pogledam ta film, se vrnem v tiste odštekane najstniške dni."
"Jasna nikoli ne stepa sladke smetane"
"Drži. Nekje na začetku pubertete, nekje pri enajstih letih, se mi je drastično povečal apetit. Pojedla sem največ v družini, vsak dan sem si stepla še en lonček sladke smetane, ki sem jo bila sposobna celo pojesti sama. V Kotljah na Koroškem, kjer sem bila na počitnicah pri babici, sem tako vsak dan šla v trgovino in si kupila svojo sladko smetano. Mama me je vedno opozarjala, da moram pri stepanju paziti na svoje prste in nikoli s prsti okoli prižganega aparata. Zato sem se nekega dne med stepanjem smetani približala z očmi, da bi videla, ali je že dovolj stepena. Mašina je zagrabila moje lase in jih začela navijati, v nekaj sekundah je bila polovica mojih las ujetih v stepalnik, stepalnik pa je še kar mlel. Jaz sem vpila, kajti lase mi je že skoraj cufalo ven s koreninami vred. Prihitela je babica, ki je mašino k sreči hitro izklopila iz elektrike."
Jasna pri dvanajstih letih, kjer ima zaradi nezgode s smetano krajše lase.
"Če si danes predstavljam sebe s tistim stepalnikom v glavi, mi tečejo solze od smeha. Takrat pa ni bilo prav nič smešno, morali so mi odrezati lase skupaj s stepalnikom in nekaj dni sem dejansko imela polovico glave postrižene na nulo, na drugi polovici pa so bili lasje. Ker je bilo to videti zelo čudno, so mi potem postrigli celo glavo in kakšno leto sem neznansko trpela, saj sem bila na pragu pubertete, ko bi deklice rade lepo zgledale, mene pa so še vedno zamenjavali s fantom. Bila sem precej nesrečna in spomin na zgodnjo puberteto je tudi zaradi tega precej boleč. Od takrat dalje se mi je stepanje smetane precej zamerilo in stepalnik za smetano uporabim zelo redko."
"Jasna je bila v otroštvu izrazito zadržan in muhast otrok"
"Drži. Nekje do osnovne šole sem se precej grdo držala in bila do neznancev izrazito nezaupljiva. Spomnim se, da sem znala koga tudi nahruliti. Če me je kakšna oseba nepremično gledala več kot tri sekunde, sem kar rekla: "Kaj me gledaš, saj nisem televizor!" In tako me nihče ni smel kaj dosti gledati, saj nihče ni želel biti nahruljen (smeh). Ne vem, kako to, da so se stvari potem obrnile ravno v drugo smer in da je moj poklic pravzaprav tak, da me drugi gledajo (smeh)."
Zadržana in muhasta Jasna, ki tudi dedku mrazu ni namenila nasmeha.
"Jasna je v gimnaziji osvojila Vegovo priznanje iz matematike"
"Ne drži. Ravno obratno! Bila sem izrazito družboslovno usmerjena, slovenščina, angleščina, sociologija in filozofija so bili moji najljubši predmeti na gimnaziji, pri matematiki pa sem v prvem letniku imela celo popravni izpit. Inštrukcije in štiri leta tresenja pred matematiko še danes niso najlepši spomin na mladost."
1