Petek, 6. 11. 2020, 9.02
4 leta, 1 mesec
Preživetje v divjini
Prekmurska brata čaka ena od najbolj ekstremnih preizkušenj do zdaj #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
V naslednji oddaji Preživetje v divjini, ki bo na sporedu v torek ob 21. uri na Planetu, se bosta z izzivom spoprijela brata Gregor in Igor. Brane T. Červek je zanju pripravil eno od najzahtevnejših preizkušenj do zdaj, kjer bosta morala kar skozi tri faze preživetja, in vsaka naslednja bo zahtevnejša in v vsaki fazi bosta imela na voljo manj pripomočkov. Kakšna so pred preizkušnjo pričakovanja bratov, ki pravita, da sta eden drugemu čisto nasprotje, sta nam zaupala v pogovoru.
Povedala sta, da sta se prijavila, ker sta skupaj hotela pridobiti neko novo izkušnjo in še utrditi vajin odnos. Pa sta se skupaj že kdaj lotila kakšnega podobnega podviga?
Gregor: Ko mi je Igor povedal, da se je prijavil v oddajo Preživetje v divjini, sem takoj pomislil, zakaj se ne bi prijavil tudi jaz, da bi skupaj izkusila nekaj tako ekstremnega. Ko sva bila majhna, sva marsikaj ušpičila, ampak mislim, da naju tokrat čaka res zahtevna preizkušnja.
Igor: Ja, res je, v otroštvu je bilo marsikaj (smeh). Jaz sem se želel preizkusiti, takoj ko sem si ogledal prvo oddajo. Čutil sem, da jaz to zmorem, in rad bi se preizkusil, če je res tako. Posebno me veseli, da se na to podajam skupaj z bratom.
Kakšen pa je vajin odnos in v čem sta si najbolj različna?
Gregor: Zelo dobro se razumeva. Ko sva bila majhna, je sicer večkrat prišlo do bratskega ravsa, ampak zdaj sva se po nekaj letih spet zbližala. Imam občutek, da bom najino bratsko vez še posebej čutil prav v oddaji, ko se bova morala spoprijeti z raznimi zahtevnimi izzivi, ki jih bova morala premagovati s skupnimi močmi. Je pa Igor malo bolj temperamenten in v stresnih situacijah ponavadi hitreje izgubi živce.
Igor: Kot otrok sem bil bolj navihan, Gregor pa je bil tisti "ta priden". Lahko bi rekel, da imava skupne le starše, v vseh drugih stvareh pa sva si čisto nasprotje. (smeh) Z leti se človek nato malce umiri in tudi najin odnos je zdaj veliko boljši. Kako skupaj funkcionirava v stresni situaciji, pa bova videla tudi na tej preizkušnji. Obema se sicer zdi, da morava doživeti eno takšno skupno dogodivščino, kot je ta v oddaji Preživetje v divjini.
Pa sta v otroštvu skupaj doživela tudi kakšno nenavadno prigodo?
Igor: V otroštvu sva ogromno časa preživela zunaj. Nogomet na travniku za hišo, košarka, kolesarjenje. Pozimi pa sankanje, smučanje, smučarski skoki na vaškem bregu, kjer sem imel prvo hujšo poškodbo - zlom zapestja. Ker sem imel na sebi rokavice in zaradi šoka sem najprej sam poskušal zapestje naravnati nazaj, tako da sem vrtel zlomljeno zapestje okrog in okrog, saj nisem vedel, kje je palec in kje mezinec. To je bil moj prvi in zadnji smučarski skok (smeh). Za velikonočne praznike pa po dobrem starem običaju obvezno streljanje s karbidom. Takrat se je meni pripetila druga hujša poškodba. Izkopali smo jamo, v katero smo položili karbid za streljanje, in to luknjo pokrili s plehom. Jaz sem stal na tem pokrovu in iskra je preskočila, še preden smo bili pripravljeni na strel. Vrglo me je približno 4 metre v zrak, naredil sem dvojno salto in pristal na nogah. Pri tem pa sem si zdrobil peto.
Gregor: Jaz pa se spomnim, kako sva za rojstni dan od dedka dobila BMX kolesa in kmalu zatem se je zgodila nezgoda. Skupaj sva se zaletela na uvozu na dvorišče. Z glavami sva z vso silo trčila skupaj, pri tem pa me je Igor s čelom zadel naravnost v desno oko. Nastala je velika oteklina in kmalu nisem videl ničesar več. Zelo dolgo na oko nisem spregledal in tudi zdravniki so se bali, da se mi oko ne bo več odprlo, a sem naposled le spregledal (smeh).
Pred vama je fizično ena od najzahtevnejših preizkušenj v oddaji Preživetje v divjini doslej. Kako skrbita za fizično kondicijo?
Gregor: Ker cele dneve službeno presedim v pisarni, mi je fizična kondicija zelo pomembna. Že od malih nog se ukvarjam z nogometom. Do konca osnovne šole sem igral nogomet, od srednje šole dalje pa igram mali nogomet na travi kot vratar.
Igor: V osnovni šoli sem nekaj časa treniral nogomet, po poškodbi pete pa so mi to odsvetovali. Zdaj telovadim v domačem fitnesu, pomladi in poleti s punco Barbaro redno zahajava v hribe in osvajava slovenske, avstrijske in italijanske vrhove, pa tudi poleti na morju sva aktivna in ne poležavava na plaži, ampak raje odkrivava divje plaže in zalive, do katerih se lahko prebiješ le po kozjih poteh.
Sta pred tem imela kaj izkušenj s tehnikami preživetja?
Gregor: S tehnikami preživetja v divjini se pred tem nisem nikoli srečal. V naravo me je pogosto vleklo, ampak nikoli nisem poskušal netiti ognja na način, kot je predstavljen v oddaji, ali kaj podobnega.
Igor: Tudi jaz se s tehnikami preživetja še nisem srečal. Zato sem se tudi prijavil. Da vse to poskusim in se od Braneta česa uporabnega naučim.
Vas pred preizkušnjo v oddaji Preživetje v divjini kaj posebej skrbi?
Gregor: Skrbi me samo ena stvar, in sicer kako se bom spoprijel z ledeno vodo. Kako bo, če bom moral preplavati ledeno reko. Ne vem tudi, kako se bom spoprijel z mrazom, ampak če nama uspe zanetiti ogenj, bo ta težava odveč.
Igor: Jaz sem vajen petih obrokov na dan, popijem štiri litre vode, in zato me najbolj skrbita žeja in lakota. Se pa tolažim, da bom od adrenalina na to lahko pozabil. Nekaj pomislekov imam tudi zaradi ledeno mrzle vode.
