Ponedeljek, 20. 1. 2020, 11.53
4 leta, 2 meseca
Preživetje v divjini
Filmi, ki so jih navdihnile resnične zgodbe o preživetju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,61
Mnoge osupljive resnične zgodbe o preživetju so našle svojo pot tudi na filmska platna in navdušile številne gledalce. Neverjetna volja do preživetja pa je tista lastnost, ki povezuje vse junake teh filmskih uspešnic. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj filmov, za katere se zdi, da so njihove zgodbe skoraj preveč neverjetne, da bi bile resnične.
Živi (Alive)
Leta 1972 je letalo, ki je prevažalo ragbi ekipo in njihove družine ter prijatelje iz Urugvaja med letenjem čez Ande trčilo v goro in strmoglavilo na gorsko pobočje. Po devetih dneh je bila na grozo preživelih iskalna akcija prekinjena in prepuščeni so bili sami sebi. Preživeti jim je pomagala tudi težka odločitev, da bodo jedli meso preminulih v letalski nesreči. Del ekipe se je nato odpravil po pomoč in po dvanajstih dneh hoje je dvema uspelo priti do civilizacije in obvestiti reševalce o preživelih. Šestnajst od 45 ljudi na krovu letala je preživelo to kalvarijo.
Povratnik (The Revenant)
Režiser in scenarist Alejandro G. Inarritu je za film Povratnik (The Revenant) sicer prilagodil nekaj pomembnih podrobnosti resnične zgodbe - vključno s tem, da naj bi Fitzgerald umoril sina Hugha Glassa, saj ga v resnici ni imel, in izmišljen konec. Toda najpomembneje je, da film zelo realistično prikaže resnično zgodbo neverjetnega potovanja glavnega junaka, ki so ga po napadu medveda sodelavci pustili umreti. Kljub številnim težkim preizkušnjam je pokazal silno željo po preživetju in se mu je po dolgih dnevih trpljenja uspelo vrniti v civilizacijo.
127 Hours
Aprila 2003 je Aaron Ralson, ki ga je v filmu igral James Franco, odšel na treking, vendar je, čeprav je poznal nevarnosti, ki bi mu lahko pretile, lahkomiselno preskočil nekaj varnostnih ukrepov. Med vzpenjanjem po ozkem kanjonu mu je zdrsnilo, velika skala pa je stisnila njegovo roko ob steno. Ker ni nihče vedel, kje je, se je potem, ko je porabil vse zaloge hrane in vode - pil je celo svoj urin - zatekel k skrajni rešitvi. Po petih dneh "ujetništva" si je z žepnim nožem odrezal roko in se osvobodil.
Touching The Void
Leta 1985 sta se Joe Simpson in Simon Yates, oba izkušena alpinista, odločila, da se bosta povzpela na neosvojeni vrh Siula Grande v Peruju. Ko sta dosegla vrh, se je razvila močna nevihta in Simpson si je pri sestopanju hudo zlomil nogo. Yates ga je nato poskušal z gore spraviti tako, da ga je spuščal po vrvi. Ker med nevihto ni dobro videl, kje ga je spuščal, ga je nenamerno spustil čez rob velikega previsa. Ker mu ga ni uspelo povleči nazaj in je postopoma izgubljal oprijem v snegu, se je Yates po približno eni uri vztrajanja odločil, da bo rešil vsaj sebe in prerezal vrv.
Yates je bil prepričan, da je Simpson mrtev in se je sam vrnil v bazni tabor. Simpson pa je padec v preživel. Po dnevih plazenja je nato, kljub zlomljeni nogi, ozeblinam in hudi dehidraciji, prispel v bazni tabor ravno v času, ko ga je nameraval Yates zapustiti in se vrniti v civilizacijo.
