SiolNET. Planet TV Novosti
0,01

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zato je vedno pametno izbrati živila slovenskih podjetij in kmetij

0,01

termometer

Perutnina Ptuj |  | Foto:

Na okrogli mizi, ki jo je v Grand Plaza hotelu v Ljubljani organizirala Perutnina Ptuj, so strokovnjaki iz različnih zornih kotov pojasnili, zakaj je vedno znova potrebno odpirati oči, razlagati razlike in odganjati brezbrižnost pri izbiri hrane.

Kljub temu, da se je okolje v zadnjih 20 letih močno spremenilo, ima večina potrošnikov še zmeraj občutek, da je vse kar se pojavi na trgovski polici kakovostno, kar žal ne drži. Strinjali so se, da je slovensko poreklo mesa in drugih živil eno izmed pomembnih garancij za kvaliteto in varnost ter izpostavili Perutnino Ptuj, kot primer dobre prakse, ki z razvojem v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja, vleče celotno industrijo naprej.

Že leta 2015 je Perutnina Ptuj, kot prva v regiji uvedla certificirano piščancem prijazno vzrejo in v skladu s politiko zagotavljanja najvišje kakovosti-varnosti in sledljivosti, kot prva v regiji certificirala vzrejo brez uporabe antibiotikov. Evropski trendi gredo v smeri večje dobrobiti živali v procesu vzreje, v Perutnini Ptuj jih ustvarjajo in jim sledijo. Zaradi tega so danes zmožni izvažati tudi na visoko razvite trge, kot je recimo Švica in Avstrija. »Če damo obljubo, da smo proizvajalec visokokakovostnih izdelkov, mora vse, kar počnemo in v kar vlagamo, to podpirati. Če želiš kupcem ponuditi visokokakovosten končni izdelek, moraš najprej vzrediti visokokakovostnega piščanca,« je med drugim izpostavil generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić.

Na okrogli mizi je izr. prof. dr. Aleš Kuhar z Biotehnične fakultete v Ljubljani med drugim izpostavil, da je raba antibiotikov občutno večja v državah, iz katerih v slovenijo največ uvažamo.

Podatki Evropske agencije za zdravila kažejo, da je poraba antibiotikov v živinoreji v Sloveniji še vedno ena najnižjih v EU.  V letu 2020 (zadnji razpoložljivi podatki) je bilo na populacijsko korigirano enoto v Sloveniji porabljenih 33,3 mg antimikrobno aktivnih snovi, povprečje za EU28+CH+NO+IS, pa je 89,0 mg/PCU. Občutno manj antibiotikov od Slovenije pri reji živine porabita Finska in Švedska, zaskrbljujoče pa je, da občutno več antibiotikov uporabijo v državah, ki so ključne dobaviteljice mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov v Slovenijo.

Na Poljskem porabijo skoraj sedemkrat več antimikrobno aktivnih snovi (188 mg/PCU), le nekoliko manjša je povprečna poraba v Italiji (182) in na Madžarskem (170).

Tudi v Nemčiji (84 mg/PCU) in na Hrvaškem (67 mg/PCU) je poraba antimikrobno aktivnih snovi zelo visoka.  (Vir: European Medicines Agency, 2021)

Parutnina Ptuj | Foto:

Zakaj je izbira piščančjega mesa in drugih živil slovenskega porekla varna in smotrna izbira?

»Podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali je eden boljših pokazateljev tehnologije in ravnanja z živalmi. Slabše, kot so rejske prakse, večja je poraba. Države, iz katerih v Slovenijo največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo in dokazano spadajo v tiste razrede, kjer je raba antibiotikov občutno večja kot v Sloveniji«, pojasni izsledke raziskave izr. prof. dr. Aleš Kuhar in dodaja, da uživanje takih živil prispeva k zelo resni grožnji povečane odpornosti proti antibiotikom. Pojavljanje in stalno naraščanje števila mikrobov, ki so odporni na protimikrobne aktivne snovi, je postalo pomemben javnozdravstveni problem na svetovni ravni, ki ogroža učinkovito zdravljenje nalezljivih bolezni, tako pri ljudeh, kot pri živalih.

Odnos potrošnikov do uporabe antibiotikov v proizvodnji hrane

Dr. Kuhar je med drugim tudi poudaril, da imajo potrošniki vedno večji vpliv na način pridelave hrane in njihova zahtevnost ter pozornost narašča izredno hitro. Zato je tudi glede rabe antibiotikov potrebno narediti korak naprej in zagotoviti zanesljive informacije glede tehnologij proizvodnje, da bi bila potrošniku omogočena informirana izbira. Predvsem je potrebno izpostaviti, da so nekatera živila na slovenskem trgu lahko bila proizvedena s surovinami, kjer uporaba antibiotikov ni bila odgovorna. Glede na razlike v porabi je moč sklepati, da v nekaterih državah EU prihaja do neprimerne uporabe antibiotikov in živinorejska praksa ni ustrezna.  Zato je vedno pametno izbrati živila slovenskih podjetij in kmetij.

Dr. Anton Svetlin Svetlin z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, član Nacionalne komisije za smotrno rabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji, je o trendih prodaje protimikrobnih zdravil (PMZ) za živali za proizvodnjo hrane v Sloveniji ter ciljih EU o 50-odsotnem zmanjšanju prodaje PMZ do leta 2030, povedal:

V Sloveniji smo bili s 33,3 mg/PCU v letu 2020 v skupini desetih držav z manjšo prodajo teh zdravil za živali za proizvodnjo hrane v Evropski uniji/EGP. Poročilo ESVAC, ki ga je leta 2021 za 31 držav EU/EGP objavila Evropska agencija za zdravila (EMA), kaže, da je bila najmanjša prodaja antibiotikov na Norveškem (2,3 mg/PCU), Islandiji (3,8 mg/PCU), Švedski (11,1 mg/PCU) in Finski (16,2 mg/PCU), največja pa na Cipru (393,9 mg/PCU), Poljski (187,9 mg/PCU), Italiji (181,8 mg/PCU), Portugalski (175,8 mg/PCU) in na Madžarskem (169,9 mg/PCU).

Perutnina Ptuj | Foto:

EU Strategija „od vil do vilic“ je pomembna vsebina za realizacijo Evropskega zelenega dogovora. Strategija vključuje preko 20 konkretnih ciljev za preobrazbo v trajnostne prehranske sisteme. Med ostalimi konkretno določenimi cilji, je tudi zmanjšanje prodaje protimikrobnih zdravil za rejene živali in živali iz akvakulture v EU, za 50 % do leta 2030.

Nova Uredba 2019/6 (EU) o veterinarskih zdravilih omejuje uporabo antibiotikov pri živalih tako, da se jih uporablja in predpisuje za zdravljenje v nujnih primerih in ne rutinsko za preventivo, ali boljšo rast in donos ali kot nadomestilo za slabo higieno, neustrezno rejo živali ali slabo upravljanje kmetijskih gospodarstev.

Na področju živinoreje so ključne prilagoditve, da se z različnimi možnostmi zmanjša potrebe po uporabi antibiotikov za zdravljenje živali. Za izpolnjevanje nove zakonodaje je treba uvajati sisteme in tehnologije reje živali, ki varujejo zdravje in dobro počutje živali, namesto rutinske uporabe protimikrobnih zdravil.

Izr. prof. dr. Nace Zidar, mag. farm., s Fakultete za farmacijo, je na temo razvoja bakterijske odpornosti zaradi prekomerne uporabe antibiotikov izpostavil:

Hitro širjenje bakterijske odpornosti proti uveljavljenim antibiotikom predstavlja eno izmed največjih groženj za javno zdravje. Zaradi okužb s proti antibiotikom odpornimi bakterijami umre na leto okoli 700.000 ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, World Health Organisation) je označila bakterijsko odpornost za eno izmed treh največjih groženj za javno zdravje v 21. stoletju. Na hiter razvoj bakterijske odpornosti v veliki meri vplivajo neustrezno in prekomerno predpisovanje antibiotikov, njihovo nepravilno jemanje s strani pacientov in uporaba v preventivne namene v veterini. Z množično uporabo antibiotikov izvajamo selekcijski pritisk, ki pospešuje nastanek oz. rast odpornih bakterijskih sevov. Vzroki za pomanjkanje učinkovitih antibiotikov na trgu so povezani tudi z manjšim številom novo odobrenih učinkovin.

Bakterije lahko odpornost proti antibiotikom razvijejo na dva načina, z mutacijo genov, ki so povezani z delovanjem antibiotika, ali s privzemom tuje DNA, ki vsebuje zapis za gene, odgovorne za razvoj odpornosti. Obstaja več mehanizmov za razvoj odpornosti, med katere spadajo otežen dostop antibiotika do tarče, sprememba strukture tarče ali neposredna sprememba strukture antibiotika. Poznavanje teh mehanizmov je ključnega pomena za načrtovanje novih protibakterijskih učinkovin, pri uporabi katerih bi bil razvoj odpornosti manj verjeten.

Pojav in širjenje odpornosti proti antibiotikom sta neizbežna in sta povezana z množično rabo te skupine učinkovin, tako v humani medicini, kot v veterini. Za uspešen boj proti bakterijskim okužbam bo v prihodnje ključna kombinacija več različnih pristopov, od razvoja novih učinkovin, bolj premišljene uporabe antibiotikov v zdravstvu in živinoreji, do večjega zavedanja pomena varstva okolja.

PRIMER DOBRE PRAKSE: PERUTNINA PTUJ

Perutnina Ptuj  je največje živilsko predelovalno podjetje v Sloveniji in največji proizvajalec piščančjega mesa in izdelkov v regiji jugovzhodne Evrope. Zaupanje v prepoznavne blagovne znamke PP temelji na več kot 115-letni tradiciji kontinuiranega vlaganja v zagotavljanje najvišje kakovosti, varnosti in sledljivosti.

Da je PP v vsej svoji dolgoletni tradiciji vedno bila razvojno usmerjena, potrjujejo tudi naslednji razvojni mejniki oz. dosežki, ki potrjujejo, da PP v skladu s svojim poslanstvom ustvarja trende in nove standarde v panogi:

  • Perutnina Ptuj je kot pionir v svoji branži vzpostavila popolno sledljivost do potrošnika že pred desetletji.  
  • Perutnina Ptuj je kot prva in edina v branži že leta 2015 uvedla certificirano »piščancem prijazno vzrejo« Standard, ki daleč presega zakonske predpise, vključuje nadkrite odprte terase in več prostora za gibanje v naravni svetlobi, manjša je tudi gostota živali v hlevu, kjer so prav tako kot zunaj nameščeni pripomočki, ki spodbujajo naravno gibanje živali. Vse to pa seveda še kako vpliva na kakovost mesa oz. trdnost mišice ter sočnost mesa. Način vzreje pa je nenazadnje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o t. i. animal welfare. In tudi to je pomembno sporočilo za potrošnike.
  • Perutnina Ptuj je prva v regiji prejela tudi certifikat vzrejeno brez uporabe antibiotikov, in sicer lani v svoji proizvodnji na Hrvaškem, letos v Bosni in Hercegovini in Sloveniji. Certifikat »Brez antibiotikov« podeljuje certifikacijska hiša DNV Adriatica po temeljitem pregledu celotne vertikalno integrirane proizvodnje in zagotavlja, da piščanci v nobeni fazi svojega življenjskega cikla niso prejeli nobenega antibiotika (kot tudi ne hormonov ali surovin živalskega izvora).

Najvišji standard vzreje brez antibiotikov je certifikat DNV, ki je bil ustvarjen z namenom ohranjanja zdravja in varnosti potrošnikov in temelji na stalni zdravstveni kontroli. Ta sistem zagotavlja vzrejo mesa brez uporabe antibiotikov v celotnem vzrejnem ciklusu, kar je vnovična potrditev, da je vzreja Perutnine Ptuj visokokakovostna.

Evropski trendi gredo v smeri večje dobrobiti živali v procesu vzreje, v Perutnini Ptuj jih ustvarjajo in jim sledijo. Zaradi tega so danes zmožni izvažati tudi na visoko razvite trge, kot je recimo Švica in Avstrija. »Če damo obljubo, da smo proizvajalec visokokakovostnih izdelkov, mora vse, kar počnemo in v kar vlagamo, to podpirati. Če želiš kupcem ponuditi visokokakovosten končni izdelek, moraš najprej vzrediti visokokakovostnega piščanca,« je med drugim izpostavil generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić.

Najvišje garancije kakovosti in varnosti mesa in izdelkov iz Perutnine Ptuj

Sistem Kakovost – varnost – sledljivost (KVS) je celovit sistem nadzora, v katerega so v Perutnina Ptuj implementirali različne politike kakovosti in odnosa do okolja. Sistem KVS je del našega vsakdana v vseh naših delovnih procesih. Celovit sistem Kakovost-Varnost-Sledljivost, ki ga je Perutnina Ptuj v svoje delovanje, kot pionir v svoji branži vpeljala že pred desetletji, obsega več kot 450 notranjih kontrol kakovosti v vseh procesih. Dnevno izvaja kontrolo šest uradnih veterinarjev z Veterinarske uprave Slovenije. Poleg tega najvišjo kakovost mesa in izdelkov zagotavlja tudi več kot 12 uglednih nacionalnih in mednarodnih standardov kakovosti in varnosti, ki jih potrjujemo na napovedanih in nenapovedanih presojah. Vse to so zagotovila najvišje kakovosti mesa in izdelkov priljubljenih blagovnih znamk Perutnine Ptuj, ki jih redno ob zvestih uporabnikih potrjujejo tudi najvišja priznanja na mednarodnih strokovnih ocenjevanjih.

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin