Sreda, 7. 10. 2020, 10.16
4 leta, 1 mesec
Prenovo doživela ena najpomembnejših Plečnikovih stavb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Arhitekt Jože Plečnik je eno svojih najpomembnejših stavb zasnoval za zavarovalnico, ki si je za svojo 30. obletnico leta 1930 zraven ljubljanskega kolodvora zamislila novo zgradbo. Ta je bila po funkciji zasnovana kot poslovno-stanovanjski objekt, navzven pa kot mestna palača. Monumentalna vogalna palača je danes sedež Zavarovalnice Triglav.
Zunanjščino stavbe, pri kateri je tako kot pri drugih Plečnikovih delih opazno črpanje navdiha iz antične arhitekture, zaznamuje razgiban zgornji del, kjer se vrstijo stebri in polstebri iz vrhniške opeke, medtem ko je spodnji del umirjen in izdelan iz praktično neobdelanega podpeškega kamna. Izrazne elemente, kot so steber, friz, relief in stavbni podstavek, ter njihova medsebojna razmerja je Plečnik pregnetel do te mere, da je ustvaril povsem sebi lasten izraz.
Večplastnost fasade in njena izrazita plastičnost iz različnih zornih kotov dobivata različne karakterje – od kolone stebrov pri stranskem pogledu do razgibanega ritma stebrov in okenskih niš z balustriranimi balkoni pri frontalnem pogledu. Stavbni ovoj zgoraj zaključujejo reliefne figure, stoječe vrh stebrov in sloneče na betonski podlagi. Zunanjost kot celota uteleša Plečnikov neverjetni občutek za lepo in ga dela nadčasnega, zato ga težko primerjamo s tedanjimi umetnostnimi tokovi. Tako govorimo preprosto o Plečnikovi arhitekturi.
V notranjosti se je Plečnik podrobneje ukvarjal predvsem z reprezentančnim vhodnim delom in stopniščem. V tem delu je reševal problem nepravega kota med stavbnima traktoma, kar je narekovalo zanimive rešitve. Ostri kot je vešče skril v okrogli vhodni veži in ga s trikotno odprtino med stopniščnimi ramami poudaril pri stopnišču. Stopniščna odprtina ponuja številne zanimive poglede na ritmično postavljene stebre iz podpeškega kamna in masivno leseno balustrado.
Poslovnim prostorom zavarovalnice je bilo prvotno namenjeno le prvo nadstropje, takrat poimenovano mezanin. Tam so imeli sedež uprave in dve večji poslovni dvorani za stranke. Višja nadstropja so bila namenjena najemniškim stanovanjem, pritličje pa najemniškim lokalom. V kleti sta bili poleg servisnih prostorov tudi telovadnica in kapela. Ta je bila v Ljubljani poznana kot "turistovska kapela", saj je bila zgodnja nedeljska maša namenjena predvsem turistom, ki so po maši z bližnjega kolodvora z vlakom odšli na nedeljski izlet. Oprema kapele je bila po vojni prenesena v Dražgoše, na njenem mestu pa je danes arhiv.
Plečnik je za poslovne prostore zavarovalnice zasnoval tudi opremo. Večina je bila v povojnem času odnesena iz zavarovalnice. V stavbi se je do danes ohranil le del opreme sejne sobe ter nekaj ambiciozneje zasnovanega stavbnega pohištva in parketov. Plečnik je za upravne prostore zavarovalnice oblikoval tudi več tipov stolov, od katerih je nekaj primerkov ohranjenih v muzejskih in zasebnih zbirkah.
Zavarovalnica, ki je bila takrat edina v popolni slovenski lasti, je projekt gradnje zavarovalniške stavbe izpeljala v duhu poudarjene narodne zavesti. Ta se je kazala z uporabo domačih materialov in najemanjem domačih obrtnikov. V takratnem tisku so hotenja naročnika in arhitekta lepo povzeli z mislijo, da "nas je Plečnik pri zavarovalniški stavbi poučil, da estetska umetniška vrednost ni odvisna od dragocenosti gradiva, ampak od oblike in čustva, s katerim je zgrajena", na drugem mestu pa je zapis povzel: "Razen telefonske naprave ni v palači niti ene stvari, ki bi ne bila iz Slovenije!"
Razvoj zavarovalnice je za Plečnikovo stavbo prinesel precej sprememb. Le šest let po zgraditvi so zaradi prostorske stiske po načrtih arhitekta Franceta Tomažiča stavbni trakt ob Miklošičevi cesti podaljšali, na dvorišču pa zgradili nov objekt. V povojnem času je zavarovalnica s svojimi pisarnami postopoma zasedla stanovanja in del pritličnih lokalov. V pisarne sta bili predeljeni tudi obe poslovni dvorani za stranke v prvem nadstropju.
Monumentalna vogalna palača je danes sedež Zavarovalnice Triglav, pravne naslednice predvojne Vzajemne zavarovalnice in matične družbe Skupine Triglav. Ta se je iz lokalne zavarovalnice, ustanovljene leta 1900, razvila v vodilno zavarovalno-finančno skupino v Sloveniji in regiji Adria. Danes je Skupina Triglav, ki jo sooblikuje več kot 5200 sodelavcev, osredotočena na stranko, usmerjena v stabilen dolgoročni razvoj, varno poslovanje in ustvarjanje dodane vrednosti v širšem mednarodnem okolju. Pri tem upošteva trende v razvoju dejavnosti in družbene spremembe, razvija čut za tehnološki napredek in skrbi za počutje posameznikov, svojih strank.
Zaveda se velike odgovornosti, ki jo nosi kot lastnica tako pomembnega kulturnega spomenika. Tudi zato se je prenove stavbe, ki je potekala v 120. letu po nastanku, lotila sistematično, pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine in po smernicah konservatorskega načrta, z občutkom po ohranitvi dragocenih delov kulturne dediščine in s posluhom za diskretno vpeljavo sodobnih elementov.
Ponosna, da lahko prispeva k ohranjanju stavbne dediščine najpomembnejšega slovenskega arhitekta, se ozira naprej, v varnejšo prihodnost. Z željo, da bi vsakega obiskovalca palače spremljala že skoraj ponarodela misel Zavarovalnice Triglav, polna vere v dobro – da bo vse v redu.
