Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
19. 9. 2023,
14.29

Osveženo pred

4 mesece

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

Natisni članek

pacientove pravice medicina dela advertorial Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb Zdravje za jutri zdravje digitalizacija zdravstva

Torek, 19. 9. 2023, 14.29

4 mesece

Zdravje 2023: Pogled v zdravstvo prihodnosti

Strokovnjak iz tujine o Sloveniji: "Imate eno boljših strategij, kar sem jih videl"

Vsebino omogoča Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb

V kakšni kondiciji je slovensko javno zdravje in podporno okolje za zagotavljanje zdravja ter kako se lotiti kadrovskih izzivov in demografske slike v zdravstvu, so bile teme poslovne konference Zdravje 2023, ki nam je ponudila vpogled v sodoben, odporen in zaupanja vreden zdravstveni sistem.

Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč stanje harmonije telesa, duha in počutja, pri tem pa je vsak odgovoren za dobro zdravstveno stanje. Pozitivno podporno okolje nam pri tem lahko močno pomaga. | Foto: Getty Images Zdravje ni le odsotnost bolezni, temveč stanje harmonije telesa, duha in počutja, pri tem pa je vsak odgovoren za dobro zdravstveno stanje. Pozitivno podporno okolje nam pri tem lahko močno pomaga. Foto: Getty Images

Še vedno velja, da je zdravje največja vrednota v našem življenju, zato si prav vsi želimo čimprejšnje obravnave in najsodobnejših terapevtskih postopkov. Na denar, ki ga vlagamo v zdravstvene sisteme, moramo gledati kot na naložbo, zato so inovacije v zdravstvu tako pomembne. Usmeriti se moramo v bolnika, ki mu moramo z digitalnimi rešitvami izboljšati kakovost življenja.

"Tehnično je vaša strategija ena najboljših, kar sem jih videl"

Specialist za medicino javnega zdravja Stefan Buttigieg z ministrstva za zdravje na Malti | Foto: konferenca Zdravje 2023 Specialist za medicino javnega zdravja Stefan Buttigieg z ministrstva za zdravje na Malti Foto: konferenca Zdravje 2023 Kako lahko Slovenija združi tehnološko podprte digitalne zdravstvene rešitve s svojim edinstvenim kulturnim DNK in ustvari vrhunski zdravstveni ekosistem, ki je hkrati globoko povezan s potrebami Slovencev, pa nam je pomagal razjasniti specialist za medicino javnega zdravja Stefan Buttigieg z ministrstva za zdravje na Malti, ki je kot osrednji govornik na konferenci ocenil, da je Slovenija na pravi poti digitalne transformacije.

"Imate vsebino, strategijo, vizijo in mednarodno uveljavljene strokovnjake na tem področju, tehnično je vaša strategija ena najboljših, kar sem jih videl," je pohvalil. Treba je samo začeti, narediti prve korake.

Pohvalil je tri dokumente: Pregled slovenskega zdravstva, Soustvarjanje prihodnosti slovenskega zdravstva in Strategijo e-zdravja. Navedel je zanimiv podatek o tem, kako hitro lahko pričakujemo, da bodo ljudje spremenili svoje vedenje, ko se pogovarjamo o navajanju na digitalizacijo zdravstva.

"Ljudje smo potrebovali tisoč let, da smo govorjeno besedo začeli zapisovati. Ne moremo pričakovati, da bodo ljudje spremenili svoje vedenje v dveh desetletjih. Glede na to, da že imate zgrajeno neko arhitekturo digitalne zdravstvene platforme, ni treba začeti iz nič. Če želite resnično razumeti, kaj se tam zunaj dogaja, in se želite celo poglobiti v temo, je že vse tam."

Velika priložnost: vitki timi, dobri podatkovni modeli in infrastruktura

Ključni izzivi pri zagotavljanju vzdržnega zdravstvenega sistema v prihodnosti vključujejo prilagajanje javnih zdravstvenih sistemov novim trendom, spodbujanje pripravljenosti za spremembe in zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstva.  | Foto: Getty Images Ključni izzivi pri zagotavljanju vzdržnega zdravstvenega sistema v prihodnosti vključujejo prilagajanje javnih zdravstvenih sistemov novim trendom, spodbujanje pripravljenosti za spremembe in zagotavljanje finančne vzdržnosti zdravstva. Foto: Getty Images

Pri pregledu dokumenta o strategiji e-zdravja je opazil, da je na delu že veliko ekip, za eno pa je opozoril, da manjka: "Pogledati je treba, kako gredo podatki z enega mesta na drugega. Najprej morate zagotoviti podatkovne modele in infrastrukturo. Vzpostaviti morate modele povračil. To pomeni, da če želite danes uvesti digitalno zdravstveno aplikacijo – kdo jo bo plačal? Zgraditi morate močne in vitke time. V Sloveniji digitalno zdravstveno infrastrukturo skupaj drži približno sto ljudi, kar pomeni, da ste že zdaj zelo vitki in da je to res velika priložnost za vas."

Hkrati je kot vodja nacionalne kontaktne točke za e-zdravje na Malti povabil vse udeležence k sodelovanju: "Začnimo širiti čezmejno digitalno zdravstveno in podatkovno storitev. Dobro infrastrukturo že imate, zato se začnimo pogovarjati med seboj. Nikar ne mislite, da se zdravje dogaja samo na ministrstvu za zdravje. Če imate med seboj kakšne zamere, jih prosim razrešite. Vedno imejte pred seboj sliko posameznika, pacienta. Predvsem pa se osredotočite."

Za izgradnjo digitalnega zdravja so po njegovem mnenju pomembne tri glavne stvari:

  • osredotočite se na vsebino (strategija, dokument in tehnično znanje), ki jo že imate,
  • komunicirajte,
  • vložite sredstva, energijo in čas.

Vpliv tehnologije na zdravstveni sistem

Na panelu o petih vidikih zdravstva prihodnosti, ki jo je vodila izvršna direktorica Združenja Manager Petra Juvančič, so se udeleženci strinjali, da bo tehnologija imela globok vpliv na zdravstveni sistem, vendar pa poudarjajo, da umetna inteligenca ne more nadomestiti empatije in človeškega pristopa v zdravstveni oskrbi.

Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice | Foto: Anže Malovrh/STA Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice Foto: Anže Malovrh/STA

Umetna inteligenca močno posega v vse vidike našega življenja, tudi na zdravstveno področje. "Tehnologije se ne smemo bati. Najtežje bo doseči pripravljenost za spremembe," je  prepričana Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice.

Direktor bolnišnice Topolšica dr. med. Jurij Šorli, spec. int. medicine, je povedal, da morajo biti za kakovostno delovanje umetne inteligence podatki zbrani strukturirano, predvsem pa morajo biti kvalitetni. Poudaril je, da se moramo fokusirati tudi na družbo, ne le na posameznika, saj so za delovanje družbe potrebni sočutje, solidarnost in strpnost.

Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica in Zveze pacientov | Foto: Ana Kovač Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica in Zveze pacientov Foto: Ana Kovač

Da nas digitalizacija in umetna inteligenca sami ne bosta pripeljali do cilja, ugotavlja Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica in Zveze pacientov: "Umetna inteligenca lahko naredi marsikaj, ne more pa nadomestiti empatije, čustev."

"Digitalizacijo in umetno inteligenco moramo uporabljati tako, da dobimo informacije za nadaljnje odločanje in da dobimo nadgradnjo projekcij modelov za prihodnost, ki jih moramo oblikovati zaradi demografskih, okoljskih in siceršnjih izzivov," je povedala Urška Močnik, direktorica doma upokojencev Idrija.

Finančna vzdržnost zdravstva

Izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Petra Došenović Bonča | Foto: Peter Marinšek Izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Petra Došenović Bonča Foto: Peter Marinšek

Težko se pogovarjamo o prihodnosti zdravstva, če ob vseh kadrovskih izzivih ne bomo zmožni zagotoviti finančne vzdržnosti. Slovenija za zdravstvo namenja okoli devet odstotkov BDP. Je to lahko dovolj oziroma kako zapeljati kombinacijo finančnih virov, da bomo lahko dolgoročno vzdržni?

Izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani prof. dr. Petra Došenović Bonča je pojasnila, da je ta delež sprejemljiv, vendar preveč zanemarjamo investicijske izdatke, ki znašajo 0,4 odstotka BDP, kar je primerljivo z drugimi državami v EU. Glede na pretekle investicije v zdravstvo pa bo ta delež vsekakor premajhen.

Reforma strukture virov financiranja je zagotovo na mestu, je pa treba paziti z združitvijo dopolnilnega zavarovanja in kolektivnih virov. "Kaj se bo zgodilo z ukinitvijo doplačil, ki so predmet dopolnilnega zavarovanja, bomo še videli. Finančni viri morajo biti kombinirani. Če bomo imeli negativen odnos do prostovoljnih zavarovanj, se ne bodo razvila, ampak se bodo začela pojavljati vzporedna zdravstvena zavarovanja, kar pa je za javni zdravstveni sistem destruktivno," je pojasnila Petra Došenović Bonča. Nataša Hajdinjak je poudarila, da so se vzporedna zavarovanja razvila v sodelovanju z delodajalci, ki si želijo imeti zdrav kader.

Beg kadra iz urgence v kozmetiko

Direktor bolnišnice Topolšica dr. med. Jurij Šorli, spec. int. medicine | Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA Direktor bolnišnice Topolšica dr. med. Jurij Šorli, spec. int. medicine Foto: Vesna Pušnik Brezovnik/STA

Neugodna demografska slika vpliva tudi na pomanjkanje kadra. "Kader za vse je nemogoče imeti, tudi če bi v šole sprejeli bistveno več ljudi. Obstaja limit, koliko jih lahko kvalitetno izobrazimo. Danes vidimo beg kadra v storitve, ki so po odgovornosti manj odgovorne, zahtevnih storitev ne želi izvajati več nihče zato, ker ni nagrajen, hkrati pa je hitro kaznovan za napake, ki se pri takih storitvah lahko zgodijo. Iz urgence, ki bi morala biti osnova sprejema najzahtevnejših bolnikov, beži ves kvaliteten kader v npr. kozmetiko. S tem smo izgubili kvaliteten kader v najbolj kritičnem delu, s katerim bi lahko za najmanj denarja največ naredili," je povedal Jurij Šorli.

Izzivi v dolgotrajni oskrbi

Urška Močnik, direktorica doma upokojencev Idrija | Foto: Rosana Rijavec/STA Urška Močnik, direktorica doma upokojencev Idrija Foto: Rosana Rijavec/STA

Dolgotrajna oskrba bo glede na demografske spremembe Slovenije ključna. Slovenija namenja okrog deset odstotkov tekočih zdravstvenih izdatkov za dolgotrajno oskrbo. Nemčija, Belgija, Danska namenjajo temu področju 20 odstotkov in več.

"Sistem zdravstvenega varstva in sistem socialnega varstva sta zelo prepletena v svojih dejavnostih, žal pa nista povezana, ker med njima ni dialoga. Ta področja pokrivajo tri ministrstva, ki se morajo začeti med seboj pogovarjati," je poudarila Urška Močnik, direktorica doma upokojencev Idrija.

Tudi Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica in Zveze pacientov, opaža, da se deležniki v naši državi med seboj ne pogovarjajo: "Danes na primer tukaj ni odločevalcev. Zdravniška zbornica, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, NIJZ, zavarovalnica, bolnice in zdravstveni domovi bi se morali pogovarjati enkrat na mesec in reševati take stvari hitro, ker nimamo časa. Čas je dragocen."

"Nasprotje javnemu zdravstvu ni zasebno zdravstvo, ampak tržno zdravstvo"

Temelj zdravstva je stabilno in dostopno javno zdravstvo. Finančni viri za zdravstvo so omejeni, kar pojasni Petra Došenović Bonča: "Vedeti moramo, da nasprotje javnemu zdravstvu ni zasebno zdravstvo, ampak tržno zdravstvo. Javno zdravstvo je definirano z viri financiranja, kar pomeni, da imamo lahko znotraj javnega zdravstva tako izvajalce v državni kot zasebni lasti. Ker tega ne razumemo, zelo veliko kadrov odhaja v tržno zdravstvo, saj ne priznamo, da imamo lahko znotraj javnega sistema določeno kombinacijo."

"Javni zdravstveni sistem mora imeti stabilno bazo državnih izvajalcev, mora pa biti sistem fleksibilen, kar je včasih seveda lažje zagotoviti z zasebnimi izvajalci. Tržno zdravstvo se odziva na probleme v javnem zdravstvenem sistemu, zato nam razvoj tržnega zdravstva najbolje pove, kaj je narobe v javnem."

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (FarmaForum) povezuje 21 farmacevtskih mednarodnih podjetij, ki imajo skupno poslanstvo razvijati inovativna zdravila, cepiva in terapije. 
Ne spreglejte