Petek, 12. 11. 2021, 12.08
10 mesecev, 2 tedna
"Od desetih letin so tri dobre, tri slabe, ena ali dve izjemni in nekaj poraznih"
Cimermanovi v Sneberjah na obrobju Ljubljane gojijo koruzo, oljno ogrščico, piro, pšenico, ajdo in druge pridelke, iz katerih z mlinom na kamen dobijo različne vrste fino mlete in polnozrnate moke, zdrob in polento ter kaše, stiskajo pa tudi sončnično, ričkovo, konopljino in ogrščično olje. Nedavno so začeli variti še svoje pivo. Obdelujejo 22 hektarjev površin, od teh je le šest hektarjev njihovih, druge površine pa imajo v najemu.
"Pri nas se je nekoč reklo Pr' Gregurjevih, in ker smo pri hiši sami gurmani, ki radi dobro jemo, smo GreGurMani." Na fotografiji: Ivan, Sonja in Milena Cimerman
"Pri nas se je nekoč reklo Pr' Gregurjevih, in ker smo pri hiši sami gurmani, ki radi dobro jemo, smo GreGurMani." Prisegajo na svežo, domačo hrano in si želijo, da bi z lokalno hrano visoke kakovosti še naprej razveseljevali svoje kupce.
Kruh iz sveže mlete moke je boljšega okusa in ima vonj po žitu. "Svojim kupcem vedno priporočamo, naj uporabljajo sveže mleto moko, saj je ta bolj rahla in se lepše obdela oziroma gnete."
Koliko časa se že ukvarjate s pridelovanjem žit oziroma olja in mletih izdelkov?
Z gojenjem žit se ukvarjamo, odkar pomnim. V bistvu se je s kmetovanjem ukvarjal že moj ded, oče in zdaj še novi rod. Tako se je znanje prenašalo. Je pa res, da nove tehnologije prinašajo novosti, nove sorte imajo svoje, malo drugačne posebnosti. Največkrat se stvari spremenijo na bolje. Na primer z žlahtnjenjem sort so rastline bolj odporne na bolezni in sušo.
Oljnice smo v kolobar umestili pred kakšnimi 20 leti. Namreč, s kolobarjenjem, izmenjevanjem različnih rastlin na eni površini, povečujemo rodnost, zmanjšujemo pojav škodljivcev, ki napadejo eno vrsto, in zatiramo plevele.
Ideja, da primarne kmetijske pridelke v okviru dopolnilnih dejavnosti predelamo v moke in olja GreGurMan ter zvarimo pivo TimeOut, je nastala pred slabimi desetimi leti.
V kakšni fazi je trenutno delo na kmetiji?
Pozno poleti oz. zgodaj jeseni z njiv poberemo pridelke. Pri nas dobesedno drži rek, kar boš sejal, to boš žel. Letos je imel naš ati pridne roke in je naše kašče napolnil do vrha. Konec oktobra oziroma na začetku novembra posejemo žito. In na današnji dan, ko pišem te stavke, je naša kmetija bolj kot ne v mirovanju. Kar pa ne pomeni, da spimo zimsko spanje. Poleg vsakodnevnih opravil je zdaj čas za stvari, za katere ga poleti zmanjka. Pregledamo minulo in načrtujemo prihodnje leto.
Moka, ki s pridelavo ohrani vse vitamine in minerale
Katero vrsto žit pridelujete?
Na naših poljih rastejo pira, pšenica, koruza, ječmen in ajda. To so vsa žita, ki jih zmeljemo v moko GreGurMan. Iz ajde in pire naredimo tudi kašo. Koruzo zmeljemo v odlično domačo polento, ki diši tako, kot je včasih. Iz ječmena oz. bolje rečeno iz ječmenovega sladu zvarimo tudi nefiltrirano pivo TimeOut.
Semena sočnic in oljne ogrščice so osnova za nefiltrirana, hladno stisnjena olja.
Kako poteka mletje žit in pridelava različnih vrst olja?
GreGurMan moke so mlete na star način, z mlinom na kamne. Pri tem ne posegamo po dodatni obdelavi, zato moka ohrani vitamine in minerale, s tem pa naravno aromo in pristen okus. Tudi olja GreGurMan so sveže, hladno stisnjena in nefiltrirana. S svojo edinstveno aromo in okusom dodajo jedem piko na i.
Pri Cimermanovih meljejo fino mlete in polnozrnate moke ter zdrob in polento.
Kako poskrbite za vrhunsko kakovost svojih izdelkov, da ohranijo vse hranilne snovi?
Trudimo se, da je pot naših izdelkov od njive do mize čim krajša. Moka iz mlina na kamne GreGurMan je vedno sveže mleta. To je ravno tako, kot da bi svoje žito prinesli v mlin, kjer bi vam ga zmleli. Razlika je samo v tem, da mi to moko še zapakiramo.
Meljemo fino mlete in polnozrnate moke ter zdrob in polento.
Meljemo celo žito, z ovojnico in kalčkom. V moki tako ostanejo vitamini, minerali, encimi in balastne snovi.
Svojim kupcem vedno priporočamo, naj uporabljajo sveže mleto moko, saj je ta bolj rahla in se lepše obdela oziroma gnete. V primeru peke kruha pa najbolj prideta do izraza okus in vonj po žitu.
Ajde sorte Darja
Sorta Darja je nastala s križanjem izbrank črne ajde in sort ajde ruskega izvora. Cvetovi so bele barve. Semena imajo temnorjavo luščino in so nekoliko večja. Rastline so nedeterminantne (cvetoči poganjki se oblikujejo na stranskih brstih, medtem ko glavni poganjek neomejeno raste naprej). Posamezne rastline se med seboj razlikujejo po višini rasti. Darja je precej odporna na sušo in visoke temperature, vendar nekoliko manj kot čebelica. Odporna je proti poleganju, občutljiva pa na nizke temperature. Primerna je za setev v okolici Ljubljane in na nižinskih območjih Štajerske.
Stiskalnica za hladno stiskanje omogoča pridobitev kakovostnega olja, saj pri tem ne izgubimo lastnosti, ki jih prinašajo rastline.
Pri svojih metodah ne uporabljamo kemijske obdelave. Stiskanje je mehansko z regulirano temperaturo. Filtracija olja poteka s posedanjem. Tako olj ne osiromašimo vitaminov in mineralov, ki jih oljnice vsebujejo. Najpomembneje je, da sta vonj in okus olja GreGurMan izjemna, pristna in naravna.
Kaj je glavna prednost hladno stiskanih olj?
Ravno vsebnost vitaminov, mineralov, antioksidantov in zdravju koristnih nenasičenih maščobnih kislin.
Od česa je sicer najbolj odvisna kakovost olj?
Olje GreGurMan pridobivamo iz semen, prve kakovosti, ki zrasejo na naših lastnih poljih in so plod našega znanja ter dela pridnih rok. Pri stiskanju olja smo posebej pozorni, da ga ne segrejemo prek 37 stopinj Celzija, saj bi mu s tem uničili naravne sestavine.
Osnova za nefiltrirana, hladno stisnjena olja so semena sončnic in oljne ogrščice.
"Če želimo postoriti vse, tudi kako noč ne spimo"
Kaj vas najbolj veseli pri delu na kmetiji?
Delo na kmetiji je zelo raznoliko, dan ni enak dnevu. Če želimo postoriti vse, tudi kako noč ne spimo. Meni odleže, ko je delo narejeno. Utrujeno, a zadovoljno se uležem v posteljo.
Delo na zemlji zahteva celega človeka, potrebnih je veliko znanj. Nisi samo pridelovalec, si še fitofarmacevt, vremenoslovec, živinozdravnik, mehanik, računovodja, podajalec in še bi lahko naštevala. Vendar to so vsa znanja, ki jih imaš in ti jih nihče ne more vzeti.
Lepo je, ko sije sonce ali pada dež. Lepo je, ko vidiš, kako rastline rastejo in cvetijo. In lepo je tudi, ko vidiš pridelek, ki je plod lastnega dela, še posebno, ko je ta obilen.
"Naš recept za uspeh je, da ne obupamo, da se po padcu vedno poberemo z mislijo, da je vse za nekaj dobro."
Kako poskrbite, da ste konkurenčni v primerjavi z drugimi?
Primerjamo se le s proizvajalci, ki so nam podobni. Nikakor ne moremo konkurirati s tistim, ki ponujajo proizvode po t. i. dumping cenah, saj bilanca tega preprosto ne prenese. Menim, da se to odraža zelo na kakovosti.
Na kmetiji GreGurMan iz ječmena varijo tudi nefiltrirano pivo TimeOut.
Letine odvisne od vremena
Kako so letošnje vremenske razmere vplivale na letino? Kakšne razmere najbolj ustrezajo vašim pridelkom?
Nekako se moramo že vnaprej sprijazniti s tem, da smo odvisni od vremena, a nanj nimamo vpliva. V povprečju je tako, da so od desetih letin, tri dobre, tri slabe, ena mogoče dve izjemni in nekaj tudi poraznih.
Če je vreme za žito dobro, je lahko za koruzo in oljnice slabo, in obratno.
Pred leti se je zgodilo, da je prvega maja padal sneg, ogrščica je bila v tistem času že v polnem razcvetu. Podobno je bilo letos s sadnim drevjem, ko je večino pridelka uničila zmrzal. Pogled na povsem uničen pridelek je vedno žalosten. Če večina ljudi pozabi na to, kakšno je bilo vreme, pa kmet ne more, saj je lahko ob ves zaslužek.
Ko me sprašujete, kašne razmere najbolj ustrezajo našim pridelkom, je v mojih očeh najbolj pomembno, da je vse v nekem ravnotežju − poleti, da pade toliko dežja, da ni suše, in da je ob žetvi vreme suho.
Ali smo Slovenci pravi ljubitelji domačih mlevnih izdelkov in pristnega olja?
To je odvisno od posameznika, ki zna prepoznati kakovost in prednosti teh izdelkov.
Rekla bi, da je velika podobnost z oljčnim oljem. Kupite lahko slovensko oljčno olje, katerega cena za liter dosega 20 evrov in več, ali pa oljčno olje neznanega porekla za tri evre. Sama se vedno sprašujem, kako je to mogoče, a ko prebereš na steklenici, kakšna je vsebina, potem je vse jasno.
Prednosti uživanja lokalne hrane
Kot pravi Sonja Cimerman, so prednosti številne:
- pot od njive do mize je zelo kratka: vsebnost hranilnih snovi je tako največja;
- lokalno pridelano: živimo v podnebnem pasu, ki mu je naše telo prilagojeno, zato lahko vse vitamine in minerale dobimo v hrani, ki je pridelana doma in ne v daljnih krajih;
- podpiramo svojo lastno samooskrbo: če uničimo še tiste kmetije, ki so preostale, kaj bomo potem jedli? Hrano iz uvoza, ki ni nujno, da je primerljive kakovosti in cenovno ugodna, kot je naša, domača.
KONTAKT:
Naslov: Sneberska cesta 127a, Ljubljana
Internet: https://gregurman.com/
Telefon: 040/423-336
E-pošta: info@gregurman.com
Lokalne izdelke najdete pod oznako Radi imamo domače
To jesen Mercator s pridelovalci iz vseh krajev Slovenije predstavlja tradicionalne, domače, avtohtone izdelke, s katerimi prinaša slovensko tradicijo nazaj na naše krožnike.
Od nekdaj naše s tradicijo
V podjetju Mercator čutimo dolžnost, da izpostavimo pomen pridelave avtohtonih, domačih in tradicionalnih sort in živalskih pasem ter njihovega ohranjanja kot del kulturne dediščine in pomemben prispevek k večji biotski raznovrstnosti na slovenskem podeželju.
Ponosni smo na raznovrstno ponudbo lokalnih izdelkov, ki jo na naših policah zasledite pod oznako Radi imamo domače, s prepoznavnim rdečim srčkom, in s sodelovanjem z več kot 160 lokalnimi dobavitelji ter 20 kmetijskimi zadrugami. Pri umeščanju domačih izdelkov v asortima, posamezne trgovine sledimo načelu lokalnosti. V okviru lokalne ponudbe tako zdaj na naših policah najdete tudi izdelke iz avtohtonih in tradicionalnih sort ter pasem s prepoznavno oznako Od nekdaj naše s tradicijo.
1